V Radencih sence dvoma ob občinski razprodaji zasedenih stanovanj

Občina Radenci je po načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki so ga hkrati s proračunom potrdili občinski svetniki, izvedla prodajo zasedenih občinskih stanovanj. Prodajali so tudi neprofitna stanovanja, ki so praviloma v lasti občin ali stanovanjskega sklada, saj so namenjena socialno ogroženim, ki si nakupa ali najema po tržnih cenah ne morejo privoščiti. Na javnem zbiranju ponudb maja 2021 je bilo prodanih šest stanovanj od 26, novembra lani pa je občina organizirala še javno dražbo preostalih 20 zasedenih neprofitnih stanovanj. Prodajala je vseh 20 stanovanj v kompletu in za znižano izklicno ceno 583 tisoč evrov. Obstoječi najemniki so, tako kot ob prvi prodaji, imeli predkupno pravico, vendar te niso izkoristili, kar ni presenetljivo, saj bi kupec moral kupiti vseh 20 stanovanj.

Ne bo polagal računov

Radenska občina ni imela težav z iskanjem kupca - stanovanja je po naših podatkih kupil Boštjan Milat iz Sedlarjevega, kraja tik ob hrvaški meji v občini Podčetrtek. Milat je lastnik podjetja Mibo 1983, ki se ukvarja s prodajo kmetijske mehanizacije. Ko smo mu zastavili vprašanje, kakšen je njegov poslovni interes pri nakupu neprofitnih stanovanj v radenski občini, nas je nemudoma zavrnil, saj da "mu o tem ni treba polagati računov".

Občina je med postopkom prodaje, po prodaji in tudi nedavno obvestila najemnike, da se zanje v skladu s stanovanjskim zakonom najemni pogoji ne spremenijo. Neprofitna najemnina tako ostane v isti višini in za nedoločen čas, kot je veljala doslej. Še preden so bila stanovanja prodana, je radenska občina na podlagi novega točkovanja tudi podpisala nove najemne pogodbe z obstoječimi najemniki. Stanovanjski zakon namreč veleva, da najemodajalec vsakih pet let od najemnika zahteva dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja.

Ko so bila stanovanja prodana, pa so po naših podatkih novi lastniki (poleg Milata se pojavljajo tudi lastniki s Tišine, ki se med drugim prav tako ukvarjajo s prodajo kmetijske mehanizacije), najemnikom v podpis ponudili nove pogodbe z najemnino, ki je od predhodne višja tudi za več kot 75 odstotkov in le za določen čas do konca letošnjega leta. Večina najemnikov je pogodbo z novim lastnikom tudi podpisala. So bili pri tem zavedeni? Zdaj se namreč čutijo oškodovane in s prstom kažejo na občino, ta pa se brani, da ni odgovorna za pogodbe, ki so jih podpisali z novim lastnikom.

"Če se boste odločili za kakršnekoli tožbene zahtevke zoper Občino Radenci, bomo izpolnitev svojih dolžnosti do najemnikov dokazovali po pooblaščencu, kar lahko privede do precejšnjih stroškov, ki jih boste v primeru neuspešnega pravdanja primorani kriti sami," je občina v dopisu opozorila svoje nekdanje najemnike, ki razmišljajo, da bi pravico iskali na sodišču. Drago Kocbek, občinski svetnik in predsednik radenske krajevne skupnosti (KS), je zaradi problematike sklical izredno sejo sveta KS, čeprav so nekateri člani sveta KS dvomili, da je KS pristojna za razpravo o tem.

Župan Roman Leljak pravi, da je Kocbek zlorabil KS in ga hkrati pozval, naj sejo vsaj preloži, da ji bo lahko tudi on prisostvoval. Seja je bila izpeljana brez Leljakove prisotnosti, Kocbeku pa so na njej očitali, da je njegov motiv politična propaganda za letošnje županske volitve, kar pa je zanikal in zatrdil, da ne bo kandidiral za župana. Člani KS so ob koncu sklenili, da pozovejo nadzorni odbor radenske občine, da v okviru svojih prisojnosti preveri prodajo občinskih stanovanj. Moti jih znižana izklicna cena, do česar po predpisih domnevno ne bi smelo priti, poleg tega je bilo slišati še, da bi župan pred prodajo moral pridobiti sklep občinskega sveta. Po zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti so namreč pravni posli nad 500.000 evrov, ki so sklenjeni brez predhodnega pisnega soglasja sveta samoupravne lokalne skupnosti, nični.

Leljak: Vse je bilo v skladu s predpisi

Leljak pravi, da občina uradno ni prejela niti ene pritožbe najemnikov, in zatrdi, da so bili ti večkrat obveščeni o svojih pravicah. "Če so z novimi lastniki sklepali kakršnekoli druge najemne pogodbe, ki jim niso bile všeč, pa je to stvar med njimi in lastniki," meni radenski župan, ki doda, da jim je občina pripravljena ponuditi pravno pomoč, če so jim novi lastniki stanovanj morda povzročili krivico in če se bodo obrnili na za to pristojne organe. Župan vztraja, da občina ni oškodovala nikogar, najemniki pa da lahko na centru za socialno delo zaprosijo tudi za subvencijo najemnine.

Na vprašanje, kako to, da se zdaj pojavlja več lastnikov, če so se stanovanja prodajala v kompletu, Leljak odgovarja, da je bil en kupec, ki je "kupoval še za enega svojega kolega", vendar da ne ve natančno, saj da ni bil podrobno vključen v prodajni proces. Ravno tako se ne strinja, da bi pred prodajo moral pridobiti soglasje občinskega sveta, saj je bila cenitev opravljena za vsako stanovanje posebej in gre tako za posamezne enote. "Če bi vsako stanovanje prodali posebej, soglasja ne bi potrebovali, zdaj pa ga, ker smo jih v kompletu?" se sprašuje in spomni tudi na sprejeti proračun, ki je izvršeno prodajo predvidel.

Sicer pa, doda radenski župan, bi, če bi ga na to opozorila pravna služba, dal zadevo v odločanje občinskemu svetu, kjer ima večino, in dodatno soglasje tudi pridobil. Čeprav je Leljak prepričan, da je bila prodaja izvedena v skladu s predpisi, je naročil zunanjo revizijo postopka. "Sem samo župan. Prodajni postopek je pripravila in izvedla pravna služba, jaz sem ga samo podpisal," še pove radenski župan, ki je obenem napovedal gradnjo 43 novih neprofitnih stanovanj za najem, pri čemer bo občina vložila 750 tisoč evrov lastnih sredstev.