Murskosoboški mestni svetniki niso dali soglasja k imenovanju Ivana Zajca za direktorja Pomurskih lekarn. Svet zavoda je pred kratkim Zajca potrdil za direktorja, potem ko se je vnovič edini prijavil na razpis. Po odloku o ustanovitvi javnega zavoda mora direktor za imenovanje dobiti soglasje Mestne občine Murska Sobota (MOMS), a je občinska kadrovska komisija mestnemu svetu predlagala, naj ne da soglasja k Zajčevemu imenovanju. Tak sklep je podprlo 13 svetnikov, proti jih je bilo šest.
V svetu Pomurskih lekarn so tudi predstavniki občin, kjer lekarn v javni lasti sploh ni
Župan Aleksander Jevšek je ob tem povedal, da Zajc kljub izkušnjam ne uživa zaupanja mestne občine, zato ga ne morejo podpreti za direktorja. Kot je znano, vodstvo soboške občine Zajcu, ki sicer uživa podporo preostalih občin ustanoviteljic, očita neizvajanje javnih naročil pri nabavi zdravil.
Manjše občine nezainteresirane za spremembe
Svetnik Neodvisne stranke Pomurja Anton Slavic, ki podpira imenovanje Zajca, poudarja, da se je ravno v epidemiji covida-19 pokazalo, kako pomembne so dobro organizirane lekarne. Glede na razplet dogodkov v zadnjih letih je možno pričakovati, da bo tudi tokrat svet zavoda Zajca potrdil za vršilca dolžnosti direktorja za eno leto.
Poleg že večkrat slišanih in javno poudarjenih argumentov v podporo Zajcu in proti njemu so mestni svetniki tokrat večkrat opozorili tudi na potrebo po spremembi odloka o ustanovitvi javnega zavoda. Nekatere svetnike moti, da v svetu zavoda sedijo predstavniki občin, ki na svojem območju nimajo poslovalnice Pomurskih lekarn, hkrati pa so zasebnikom podelile koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti.
Višji komunalni prispevek
Mestni svetniki so s spremembo odloka, ki je bila potrebna zaradi prilagoditve posodobljeni zakonodaji, podprli zvišanje občinskega komunalnega prispevka za 15 odstotkov. S tem bo imela mestna občina še vedno najnižji komunalni prispevek med mestnimi občinami. Kot je na seji pojasnil Blaž Malenšek iz družbe Espri, v kateri so pripravili dokumentacijo, bodo prihodki iz tega vira tvorili en odstotek občinskega proračuna, medtem ko na državni ravni v povprečju ta vir zagotavlja štiri odstotke občinskih proračunov. Dvigu so nasprotovali v svetniški skupini SDS, kjer menijo, da občina s tem ne spodbuja priseljevanja mladih družin. Tako bodo morali graditelji po novem recimo za enostanovanjsko hišo bruto tlorisne površine 180 kvadratnih metrov na parceli 500 kvadratnih metrov za vso razpoložljivo komunalno opremo plačati 5382 evrov.
"Zakaj so nekatere občine šle tako daleč, da so podelile koncesijo zasebnikom, če mora javni zavod zagotavljati dostopno lekarniško dejavnost vsem prebivalcem pomurske regije?" se sprašuje svetnik liste Za 2020 Miran Forjanič, ki meni, da takšno stanje kliče po spremembi odloka o ustanovitvi javnega zavoda.
Prodajajo prostore v Grajski ulici
Jevšek pojasnjuje, da so že večkrat občinam ustanoviteljicam poslali predlog novega odloka o ustanovitvi javnega zavoda, a po njegovih besedah za njihove predloge niso izkazale interesa.
Potrdili proračun
Murskosoboški svetniki so v drugi obravnavi potrdili proračun za letošnje leto, ki znaša 30,1 milijona evrov. Kot smo že poročali, bo šlo največ denarja za projekt nadgradnje vodovoda sistema B (4,4 milijona), projekte trajnostne mobilnosti (2,2 milijona), gradnjo cestne in prometne infrastrukture (1,9 milijona) in reševanje stanovanjske problematike (649 tisoč evrov). V proračunu je med drugim predvidena tudi izdelava občinskega prostorskega načrta za južno gospodarsko cono. Gre za 33 hektarjev veliko območje med razbremenilnim kanalom in Bakovsko ulico, kjer so sicer stavbne parcele v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. Po mnenju župana Aleksandra Jevška je to glede na neposredno bližino avtoceste primerno območje za tovrstno dejavnost: "Dolgoročno moramo odpirati območja, kjer je možno zadostiti potrebam in povpraševanju investitorjev, ki iščejo večja zemljišča."
Kot smo že večkrat poročali, je vodstvo MOMS napovedalo ustanovitev novega lekarniškega zavoda na območju mestne občine, če bo Zajc vztrajal na čelu Pomurskih lekarn. Vendar nedavna poteza kaže, da so obupali nad temi načrti. Ob sprejemanju letošnjega proračuna so namreč v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vključili tudi prodajo objekta v Grajski ulici, v katerem je ena od poslovalnic Pomurskih lekarn.
O teh prostorih je bilo v preteklih dveh letih veliko govora, saj so jih po navedbah občinskih predstavnikov kupili za potrebe delovanja morebitnega novega lekarniškega zavoda. V omenjeni načrt so zdaj zapisali, da občina objekta ne potrebuje za lastne potrebe, zaradi česar je prodaja utemeljena.
Zanj nameravajo iztržiti 350 tisoč evrov, potem ko so ga leta 2019 kupili od podjetja Galex za 315 tisoč evrov, pri čemer je občina uveljavljala predkupno pravico. "Prepričan sem, da lahko iztržimo še več," pravi Jevšek, ki meni še, da bo precej interesa za nakup omenjenega objekta.