Zaprli fantomski inštitut v Murski Soboti

Družba Dravske elektrarne Maribor (DEM) je, kot je znano, hotela zgraditi hidroelektrarno na reki Muri v bližini kraja Hrastje - Mota, vendar je bil projekt ustavljen, potem ko je vlada Marjana Šarca lani sprejela sklep o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta za to območje. Minister za okolje in prostor, ki je predlagal takšno potezo in hkrati razpustitev delovne skupine za pripravo prostorskega načrta, je bil Simon Zajc, ki je bil na ta položaj imenovan kot kandidat iz kvote SMC, danes pa je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik SMC Zdravko Počivalšek.

Vrata še puščajo odprta

Na vprašanje, ali to pomeni, da so od projekta dokončno odstopili, ali pa je njegova izvedba še vedno možna, v Dravskih elektrarnah, ki jih vodi Andrej Tumpej, odgovarjajo, da samo z vidika izkoriščanja energetskih možnosti projekt zanje ni več aktualen. Vendar hkrati izražajo prepričanje, da bo treba v prihodnosti ponovno razmisliti o ureditvi življenjskega prostora reke Mure, ki po njihovem mnenju danes propada. To bi bilo možno, menijo, tudi v okviru gradnje elektrarne, s čimer bi omogočili namakanje njivskih površin ob sušah, hkrati bi lahko po njihovih besedah tako namočili presušene rečne rokave. Vrata za nadaljevanje projekta torej kljub vsemu puščajo odprta. Pri tem omenjajo še načrte različnih organizacij, ki si prizadevajo za revitalizacijo Mure, saj menijo, da bo treba pri teh načrtih reko v posameznih delih zajeziti. Zato tudi ti načrti, kot pravijo, vključujejo nekaj podobnih rešitev, kot jih že predvideva gradnja hidroelektrarne. Družba DEM, ki je v lasti državnega Holdinga Slovenske elektrarne, je imela lani 65 milijonov evrov prihodkov in 5,13 milijona evrov dobička. Konec leta je odpisala slabih šest milijonov evrov vredno investicijo gradnje hidroelektrarne Hrastje - Mota.

Izkoriščali bi geotermalno energijo

So pa medtem Dravske elektrarne v regiji aktivne na drugem področju, in sicer z Nafto Lendava in Petrolom sodelujejo pri dveh projektih, v katerih bi lahko potencialno izkoriščali geotermalno energijo za pridobivanje električne energije. Prvi od teh projektov se nanaša na vrtino Pg-8 v Čentibi. Kot pojasnjujejo, je to pilotni projekt, katerega namen je praktična izvedba v svetu povsem novega načina proizvodnje električne energije z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo. "Cilj projekta je izraba opuščenih plinsko-naftnih vrtin, ki jih je možno uporabiti za proizvodnjo električne energije. V sklopu projekta je predvidena gradnja manjše pilotne geotermične elektrarne z geotermično gravitacijsko toplotno cevjo v vrtini globine približno tri kilometre," pojasnjujejo v družbi in dodajajo, da bi se lahko v primeru dobrih rezultatov pilotnega projekta ta koncept uporabil tudi pri drugih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tujini. Drugi od projektov predvideva gradnjo binarne elektrarne večje moči ob vrtini Mg-6 v Benici. Že so izvedli raziskavo, v okviru katere je bila omenjena vrtina identificirana kot potencialna izhodiščna vrtina za nadaljnje raziskave. Glede vrednosti projekta pravijo, da je odvisna od rezultatov raziskav na terenu in ugotovljene primernosti prepustnosti sloja približno štiri kilometre globoko. Nadaljevanje projekta pa bo odvisno tudi od možnosti pridobivanja sofinancerskih sredstev za izvajanje raziskav.

Vladni sklep o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta za gradnjo hidroelektrarne na Muri je imel še eno posledico, zaprtje Pomurskega razvojnega inštituta (PRI) v Murski Soboti, ki so ga poslali v likvidacijo, septembra letos pa je bila družba tudi izbrisana iz sodnega registra. PRI je bil leta 2008 ustanovljen za seznanjanje zainteresirane javnosti s projektom gradnje hidroelektrarne na Muri, vendar je bila ustanova, ki jo je vodil nekdanji generalni direktor policije in apaški župan Darko Anželj in za to prejemal mesečno plačo, za prostore v Slovenski ulici pa so DEM plačevale najemnino, skorajda ves čas zaprta. Samo v letu 2017 je Anželj za vodenje inštituta dobil 19 tisoč evrov neto prejemkov. Od leta 2014 do likvidacije se je iz DEM v PRI prelilo 428 tisoč evrov.