Zgodba iz Galexa: Kdo je skrivnostni sv. Florijan?

Na okrajnem sodišču v Murski Soboti se je nedavno začelo ponovno sojenje nekdanjemu direktorju Galexa Miranu Jablanovcu, potem ko ga je lani isto sodišče oprostilo, višje sodišče pa je oprostilno sodbo razveljavilo. Tožilstvo Jablanovcu očita poneverbo poslovnih listin, s čimer naj bi zavedel banke pri pridobitvi posojil za Galex. V letih od 2010 do 2013 je Jablanovec kot direktor podpisal letna poročila družbe, v katerih so bila popisana tudi zdravila s pretečenim rokom uporabe. S tem je po mnenju tožilstva oškodoval Poštno banko Slovenije in Raiffeisen banko, ki sta na podlagi lažnih listin Galexu skupno odobrili za 2,3 milijona evrov posojil. Kot smo že večkrat poročali, je obramba v postopku dokazovala, da je šlo pri zdravilih s pretečenim rokom uporabe za tako imenovane razvojne zaloge, potrebne za dokazovanje obstojnosti zdravil pri prodaji licenc. Temu v prid je pričalo več strokovnjakov v panogi, med njimi profesor na fakulteti za farmacijo Borut Štrukelj. Tožilstvo, ki se je opiralo tudi na mnenje izvedenk finančne stroke, pa meni, da bi morala družba te zaloge odpisati.

Delala je po navodilih direktorja

Sodnico Simono Vinkovič Škalič, ki vodi ponovno sojenje, je zanimala izpoved nekdanje vodje proizvodnje v Galexu Simone Mohar Karakatič, ki je, kot izhaja iz uradnega zaznamka, leta 2015 kriminalistom povedala, da naj bi jim Jablanovec vsako leto prepovedal, da bi revizorjem med inventuro pokazali sezname zalog v karanteni, kjer so imeli shranjena zdravila s pretečenim rokom uporabe. Kriminalistom je takrat še povedala, da se je bala za službo, zato je ubogala navodila Jablanovca. Mohar Karakatičeva je tudi tokrat na sodišču rekla, da je bilo to zaradi drugih razlogov težavno obdobje v njenem življenju in da se vseh podrobnosti ne spomni, potrdila pa je, da je vedno delala po navodilu nadrejenih. Kot priča je pred sodiščem nastopila tudi nekdanja vodja računovodstva v Galexu Gabrijela Balažic. Državni tožilec Matej Kučan jo je vprašal, zakaj so prvega januarja 2011 prevrednotili licence perindoprila v znesku 3,2 milijona evrov. Balažičeva je odgovorila, da so to prevrednotenje izvedli revizorji iz soboške družbe Audit & Co, ki jo je najel Galex. Predstavnica te družbe Elizabeta Ilić pa je sodišču povedala, da se tega konkretnega poslovnega dogodka ne spomni. Dodala je le, da se takšna prevrednotenja običajno izvedejo na podlagi predpostavk in načrtov podjetja.

Banke so pritisnile nanje

Sodnica je Balažičevi prebrala njeno izpoved iz uradnega zaznamka policistov. Glede prevrednotenja licenc perindoprila jim je povedala, da je bil načrt prodaje izdelan na podlagi realnih pričakovanj, da bo realizacija med letoma 2011 in 2015 znašala od 10 do 15 milijonov evrov. Na vprašanje, zakaj po letu 2012 niso opravili slabitve, saj je bila v enem letu realizirana zgolj prodaja v višini milijon evrov, je Balažičeva policistom odgovorila, da so jih takrat banke prehitele in nanje pritisnile prav v času, ko so v Nemčiji prenehali proizvodnjo perindoprila, ki so jo kasneje prenesli na Madžarsko. Glede zalog v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida pa je dejala, da je bila seznanjena s tem, da je delu zaloge pretekel rok uporabe, vendar je o morebitnih odpisih odločal direktor. Spomni se, da vsega niso odpisali, ker je obstajala možnost prodaje na nerazvite trge in za znanstvene namene. Balažičeva je svojo izpoved potrdila tudi pred sodiščem.

Finančne težave Galexa so se začele prav zaradi perindoprila. To je generično zdravilo za zdravljenje visokega krvnega tlaka, v razvoj je Galex vložil pet milijonov evrov. Najprej je za Galex perindopril proizvajala nemška družba Weimer Pharma, a je leta 2012 ustavila dobavo zaradi domnevnih težav v proizvodnji. Za Galex je nato perindopril proizvajala madžarska družba Extractum Pharma.

Ne spomnijo se več vsega

Sodišče je priče soočilo tudi z elektronsko pošto, v kateri so si nekdanji zaposleni v Galexu dopisovali v zvezi s poslovanjem podjetja. Tako je na primer 2. septembra 2011 nekaj pred dvaindvajseto uro Jablanovec Balažičevi poslal elektronsko sporočilo, v katerem je izrazil skrb glede morebitnega "seciranja bilanc", ker bi mu lahko kdo očital, da so nekaj skrivali v bilanci stanja in da bilanca uspeha ni bila realna, ker so izkazovali dobiček, ki ga ni bilo. A se Balažičeva na zaslišanju ni mogla spomniti, za kaj natančno je šlo v tem primeru. Povedala je le, da se vsebina sporočila nanaša na čas, ko še ni bila zaposlena v Galexu.

Sodnico je zanimala tudi identiteta osebe, ki se je v enem od sporočil pojavila pod psevdonimom sv. Florijan. Tako je Jablanovec Balažičevi napisal: "Vsekakor se moramo o tem pogovoriti z našim ljubim svetovalcem sv. Florijanom." Priče, ki so bile o tem vprašane, niso vedele, kdo naj bi to bil.