Lendavska občina je zgradila nov objekt za potrebe delovanja gasilcev, Rdečega križa in civilne zaščite, vendar je Center za zaščito in reševanje (CZR) Lendava, ki so ga slovesno odprli junija letos, še vedno prazen. "To je res, za kar pa mi je zelo žal," je dejal Janez Magyar, lendavski župan. Toliko bolj, ker je naložba lokalno skupnost stala 1,273.000 evrov, organizacije, ki so v službi zaščite in varovanja ljudi ter premoženja, pa še naprej delujejo v nemogočih prostorih. Območno združenje Rdečega križa Lendava ima celo odločbo inšpektorja, da se mora izseliti iz prostorov opuščene srednje šole, saj so ti za opravljanje humanitarne dejavnosti povsem neprimerni. Razlog za to, da je sodobni objekt še vedno prazen, je neopremljenost, saj država za opremo ni zagotovila denarja.
Tudi Marjan Šarec prerezal trak
Magyar je spomnil, da je Anton Balažek, prejšnji lendavski župan in do nedavnega tudi občinski svetnik, na prvi obravnavi letošnjega proračuna predlagal, da se vanj vključijo sredstva za opremo CZR v višini 130 tisoč evrov, kar so tudi upoštevali. Kajti minister za obrambo Karl Erjavec je ob položitvi temeljnega kamna za objekt obljubil, da bo država zagotovila denar za notranjo opremo. "Kmalu po odprtju centra sem prosil za srečanje z ministrom, pismo s prošnjo, naj država zagotovi denar, da bomo lahko čim prej pripravili javni razpis, sem poslal tudi vladi. Toda odgovora nisem dobil nobenega," pove Magyar. Kljub temu da je na odprtje prišel tudi predsednik vlade Marjan Šarec in skupaj z županom in predsednikom Gasilske zveze Lendava Srečkom Prendlom prerezal trak.
Na druženju, ki je sledilo slovesnosti, se Magyar in Šarec nista posebej pogovarjala o sofinanciranju, je pa župan predsednika seznanil s tem, da je objekt v celoti zgradila lokalna skupnost. "Predsednika nisem prosil za sofinanciranje, ker sem verjel besedam ministra, to, kar je obljubil, pa je bilo objavljeno tudi na spletni strani ministrstva," je pojasnil župan, ki pričakuje, da bodo obljubljeni denar dobili do konca leta.
Stavbo je treba zavarovati pred morebitnim plazom z bližnjega hriba
Odgovornosti ne prevzema nihče
Četudi bo država kmalu izpolnila dano obljubo, zagat občine zaradi CZR Lendava še ne bo konec. Kmalu po odprtju objekta, ki sicer ima vsa potrebna dovoljenja, je namreč izbil problem ogroženosti objekta. Treba ga je zavarovati pred morebitnim plazom z bližnjega hriba z varovalnim zidom. Projekt se je po pogodbi izvajal "na ključ", je poudaril župan, kar pomeni, da občinska uprava v času izvedbe ni imela vpliva nanj. Ko pa je pregledala dokumentacijo, se je odločila, da bo pridobila še drugo geomehansko poročilo, ki si ga je sicer že pridobil tudi izvajalec gradbenih del, podjetje Legartis. "Ugotovitveno poročilo, ki smo ga naročili, smo prejeli konec junija. V njem je navedeno, da objekt brez podpornega zidu ni varen," je izjavil župan. Zaradi tega so v zadevo vključili odvetnika, ki je projektantu Atriju iz Črenšovcev, nadzorniku, samostojnemu podjetniku družbe Gradbeni nadzor in svetovanje Jerneju Smrekarju, in izvajalcu del Legartisu poslal dopis, naj dajo mnenje o geomehanskem poročilu, ki si ga je pridobila občina. "Julija smo dobili odgovore, vendar nobeden od naštetih ni prevzel odgovornosti," je povedal Magyar. Zaradi tega zdaj proučujejo možnost, da bodo zoper odgovorne pri izvedbi projekta vložili tožbo. Občinska uprava namreč na osnovi dokumentacije meni, da so za domnevno neustrezno izvedbo projekta odgovorni vsi trije.
Kolarič pravi, da je občina vedela od začetka
Anton Kolarič, direktor projektantske družbe Atrij, pravi, da odgovornosti ne prevzemajo, ker je bil CZR Lendava zgrajen, ne da bi prej brežino zavarovali s podpornim zidom. "Projektna dokumentacija se je izdelovala na osnovi projektne naloge, ki nam jo je posredovala Občina Lendava in ni predvidevala ureditve zaščite zaledne brežine. Predmet projektne dokumentacije je bil projektiranje objekta CZR Lendava. Zaščita brežine ni bila predmet projekta. V fazi izdelave projektne dokumentacije ta problem ni bil zaznan. Potreba po zaščiti brežine se je pojavila v času gradnje, kjer pa kot projektant nismo sodelovali, saj nismo bili vabljeni na operativne sestanke niti nismo dobivali zapisnikov s teh sestankov," je še navedeno v odgovoru.
Projektanta je izvajalec gradbenih del povabil k objektu maja letos z namenom, da se pripravi projektna dokumentacija izvedenih del, in takrat je ta tudi zaznal problem brežine za objektom. "Takoj smo obvestili izvajalca, nadzornika in investitorja, da je potrebna zaščita brežine. Takrat nam je izvajalec poslal poročilo geomehanika, ki je bilo izdelano že decembra 2018 (v začetni fazi gradnje). V poročilu je geomehanik predlagal zaščito zaledne brežine, o čemer so bili obveščeni izvajalec, nadzornik in investitor. Nas kot projektanta o tem niso obvestili.
Zakaj investitor ni že v času gradnje zaščitil brežine, čeprav je bil že v začetku gradnje obveščen, da je potrebna njena zaščita, nam ni znano," je še navedel Kolarič. Direktor gradbenega podjetja Legartis Matjaž Hozjan pa pravi, da odgovornosti ne morejo prevzeti za dela, ki niso bila zajeta v sklenjeni pogodbi.
Občina bo naredila zid
Občina sredstev za gradnjo podpornega zidu v proračunu ni načrtovala. Ne glede na to, ali bo vložila tožbo ali dosegla poravnavo, bo varovalni zid treba postaviti, vprašanje pa je, koliko več bo vse to stalo zaradi težke dostopnosti. Stena CZR je namreč le tri metre in pol odmaknjena od pobočja hriba. Objekt je umeščen v prostor tako, da so morali pred gradnjo odstraniti del brežine, s tem pa se je tudi povečala nevarnost plazov.
