Na nedavnih volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila v Pomurju po številu glasov za listo Zveze govedorejcev Pomurja druga najbolj uspešna Lista Dejana Kuharja, imela bo predstavnika v svetu KGZS in dva predstavnika v svetu soboške območne enote zbornice. Preverili smo, kakšna je zgodba človeka, po katerem nosi ime lista, ki je prepričala več volivcev od marsikatere druge, na katerih so bila bolj zveneča imena na področju kmetijstva v regiji.
Triinštiridesetletni Dejan Kuhar iz Nemčavcev je že od mladosti zapisan kmetijstvu, po opravljeni srednji kmetijski šoli se je odločil za študij zootehnike na ljubljanski biotehniški fakulteti. Že takrat je vedel, da se bo moral po študiju ukvarjati še s kakšno dejavnostjo poleg vodenja domače kmetije, saj je bila ta premajhna, da bi se z njo preživljali vsi družinski člani. Leta 2006, ko je že delal v enem od podjetij v dejavnosti, je dobil ponudbo nemškega podjetja, ki proizvaja hrano za živali, da bi postal generalni zastopnik blagovne znamke Milkivit za Slovenijo. Kasneje je dejavnost še razvil in s svojim podjetjem Nutrivita, v katerem so danes trije zaposleni, postal zastopnik še nekaterih drugih blagovnih znamk v panogi.
"Želim širše gledati na celotno dejavnost. Podobne so tudi zgodbe kmetovalcev v tujini, saj so na kmetijah dobički, ki bi jih lahko vlagali v njihov razvoj, vse manjši, zato marsikdo išče priložnosti tudi v podjetništvu." Blago, ki ga prejmejo iz Nemčije, Nizozemske in Belgije, nato iz skladišča v Središču ob Dravi dostavljajo kmetom po vsej Sloveniji. V glavnem prodajajo hrano za govedo in prašiče, v manjšem delu za perutnino, prav tako hrano za pse, mačke in ribe.
Z investicijo na novo pot
Na domači kmetiji, ki so jo v Nemčavcih postavili njegovi stari starši, danes živijo Kuhar s partnerico in otrokoma ter njegova mati. Že po očetovi smrti leta 2006 so morali kmetijo nekoliko prestrukturirati. Do tedaj so se ukvarjali z rejo krav molznic, ki je bila po besedah Kuharja času primerna, potem pa so v obstoječih prostorih uredili pitališče.
Leta 2014 so se morali odločiti, ali bodo kmetijsko dejavnost opustili ali pa si bodo z novo investicijo olajšali delo in kmetijo uredili po sodobnih standardih. Odločili so se za investicijo, s katero so leta 2017 kmetijo vzpostavili čisto na novo. Zgradili so sodoben hlev odprtega tipa in s tem živalim omogočili bistveno udobnejše bivanje.
"Velikokrat me kdo vpraša, kdo postori vse potrebno na kmetiji. Načeloma vse, kar je treba narediti, opravimo zjutraj ali zvečer. Ravnanje z živalmi je postalo lažje pa tudi bolj varno. Na ta vidik smo bili pri zasnovi novega hleva še posebno pozorni, saj je lahko delo s 700-kilogramsko živaljo tudi nevarno." Eden od razlogov, da ne redijo več molznic, je pomanjkanje časa, saj sta s partnerico oba v službi, otroci pa so še premajhni. "V dejavnosti, ki jo zdaj opravljamo, so termini za hranjenje živali bistveno bolj prilagodljivi."
Katastrofalne odkupne cene
Pri Kuharjevih redijo 140 govejih pitancev. Oktobra bo spet čas za prodajo, iz hleva bo odšlo od 30 do 40 odstotkov živali. Teleta kupijo v tujini.
Gre za različne pasme goveda, namenjene mesni proizvodnji, trenutno tri četrt črede sestavlja belgijsko plavo govedo. Po Kuharjevih besedah živali v tujini kupijo zato, ker je v Sloveniji težko napolniti hlev z živalmi iz domače reje. Kupijo teleta, ki tehtajo okoli 200 kilogramov, nato jih pitajo približno leto dni, dokler ne dosežejo teže okoli 750 kilogramov.
"Vedno želim videti žival, preden jo kupim, saj se želim prepričati, da je zdrava in primerne kakovosti." Ukvarjajo se tudi poljedelstvom, pri tem pridelujejo kulture, ki jih potrebujejo za rejo pitancev, morebitne presežke prodajo na trgu. Obdelujejo okoli 40 hektarjev, od tega jih imajo približno polovico v najemu.
Govedorejci že dlje časa opozarjajo na nizke odkupne cene mesa. Kako jih sam dojema? "Katastrofa! Tako slabo, kot je letos od prvega dneva epidemije, ni bilo še nikoli, odkar se sam s tem ukvarjam. Nabavna cena telet ni toliko padla v primerjavi s ceno kilograma mesa pri prodaji. Marsikateri rejec, s katerim sem govoril, mora razmisliti o tem, ali se mu v dani situaciji sploh še izplača imeti v hlevu živali." Trenutno dobijo rejci okoli tri evre za kilogram govejega mesa. Cena seveda niha, odvisna je tudi od kakovosti in pasme živali.
Med epidemijo je tudi sam čutil posledice težav pri odkupu. "Del črede je že bil pripravljen za prodajo, ki se zgodi dvakrat ali trikrat letno. S kupci iz Libanona smo se dogovarjali o prodaji 60 živali. Čeprav je cena že padla, smo imeli rejci možnost dobiti krizni dodatek, ki pa je bil vezan na določen rok. Zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo, je ladja, ki je odpeljala živali, prispela v Luko Koper s tedensko zamudo. Tako smo živali prodali po slabi ceni, pri tem pa smo ostali še brez kriznega dodatka. Pri tej čredi smo torej izgubili lep znesek, več tisoč evrov."
Vlada bi morala po Kuharjevem mnenju zaščititi celotno domačo proizvodnjo, od kmeta do živilskopredelovalne industrije. "S tem bi tudi zaščitili slovensko prebivalstvo. Po eni strani smo del enotnega evropskega trga, pri tem pa so Avstrijci svojo proizvodnjo v krizi zaščitili, kar bi lahko storili tudi mi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
