Na Svetu pomurske razvojne regije (SPRR) so nadaljevali razpravo o vzpostavitvi 24-urne zobozdravstvene dežurne ambulante v regiji, za kar so v Zdravstvenem domu Murska Sobota pripravili dve možni rešitvi. Trenutno je v skladu s splošnim dogovorom med zdravstvenim ministrstvom, Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije dežurna zobozdravstvena služba v soboškem zdravstvenem domu na voljo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure.
Dežurna nočna zobozdravstvena služba je na voljo le v Mariboru in Ljubljani, gre za nadstandardno dejavnost, ki jo sofinancirajo občine ustanoviteljice zdravstvenih domov, koristniki storitev pa plačajo participacijo, in če gre za prebivalce drugih občin, tudi opravljeno storitev po samoplačniškem ceniku.
Zobozdravnikov premalo
Podobno ureditev za Pomurje so predlagali tudi v soboškem zdravstvenem domu. Prvi predlog je tako predvideval zagotavljanje dežurne zobozdravstvene ambulante vse dni v letu, kar bi občine na letni ravni stalo 373 tisoč evrov, delež sofinanciranja pa bi se porazdelil glede na število prebivalcev. Po drugem predlogu bi bila dežurna zobozdravstvena ambulanta zagotovljena ob sobotah, nedeljah, praznikih in na dela proste dneve štiri ure dnevno, in sicer od 18. do 22. ure. Stroški delovanja na letni ravni bi bili v tem primeru za občine 36 tisoč evrov.
Direktorica soboškega zdravstvenega doma Edith Žižek Sapač je županom pojasnila, da predlog predvideva le predvidene stroške dela, in ob tem opozorila na kadrovsko problematiko.
V regiji je namreč le 24 zobozdravnikov koncesionarjev in še 27 zobozdravnikov, ki so zaposleni v vseh štirih pomurskih zdravstvenih domovih. Poleg tega zdravnikom in zobozdravnikom po 50. letu starosti ni treba dežurati, kar pomeni, da za izvajanje dežurne službe ostane le 32 zobozdravnikov - 22 v javnih zdravstvenih zavodih in deset koncesionarjev.
Direktorica odločitev razume
Čeprav je sprva kazalo, da se bodo župani odločili za uveljavitev drugega predloga - kljub temu da je bilo takoj zaznati pomisleke o dodatnih stroških in smotrnosti, da bi bile občine zadolžene za financiranje zdravstvenega sistema -, pa po krajši razpravi tega vendarle niso bili pripravljeni storiti. Tako soboški župan Aleksander Jevšek kot radenski Roman Leljak sta se namreč strinjala z opozorilom ljutomerske županje Olge Karba, da so finančne obremenitve občin že tako ali tako velike.
Rošade v odborih
Na seji Razvojnega sveta pomurske regije (RSPR) so konstituirali odbore, ki bodo odigrali pomembno vlogo pri predlaganju prioritetnih regijskih projektov. Na predlog lendavskega župana Janeza Magyara, da bi imele lokalne skupnosti v odborih večjo veljavo, so tako župani na račun predstavnika razvojnega območja dobili dodatno mesto v vzpostavljenih odborih. V odboru Pametna regija je Stanislava Srako zamenjal šalovski župan Iztok Fartek, v Zeleni regiji je odslej namesto Martine Bukovec lendavski župan Janez Magyar, v Povezani regiji namesto Fartka beltinski župan Marko Virag in namesto Milana Svetca soboški župan Aleksander Jevšek. V Socialni regiji je polanski župan Damijan Jaklin nadomestil Gorana Šosterja in v Privlačni regiji Bojana Kara radenski župan Roman Leljak. Sprememba je tudi v sestavi RSPR, saj je bolniško odsotnega predsednika Območne obrtne zbornice Murska Sobota Vlada Mandiča zamenjala Verica Banfi, ki je hkrati s tem prevzela tudi njegovo mesto v odboru Privlačna regija.
Če bi sprejele še to dodatno, ki niti ne spada v njihovo domeno, pa se tega bremena ne bi nikoli mogle rešiti. Župani tako o predlogih soboškega zdravstvenega doma niti niso glasovali in so se odločili, da bodo državo pozvali, naj zagotovi dežurno zobozdravstveno službo v Pomurju.
Žižek Sapačeva je za naš časnik povedala, da odločitev pomurskih občin razume, poleg tega bi glede na dejstvo, da je Pomurje najslabše preskrbljena regija z zobozdravstvenim kadrom, imeli probleme z zagotavljanjem dežurne službe.
Kako urediti stalno dežurno službo v javnem zobozdravstvu pomurske regije
Ob tem je dodala, da tudi sami v zdravstvenem domu zaznavajo povečano potrebo po dežurni službi, saj so štiri ure dejansko premalo. Na to so opozorili tudi v Združenju zdravstvenih zavodov. Žižek Sapačeva upa, da bodo opozorila, kot je zadnji poziv pomurskih občin, vendarle zalegla, gre pa za problematiko, ki presega okvire regije.