(FILMI LETA 2023) Leto, ko je avtorski film osvojili Hollywood

Leta 2023 je bilo polno sijajnih filmskih izdelkov, ki si jih bomo zapomnili na dolgi rok. A čeprav je kriza, ki jo je v filmski industriji povzročila epidemija covida-19, že zdavnaj mimo, se zdi, da se je ena značilnost iz tistega obdobja vseeno ohranila. Namreč, vse od epidemije nas filmski studii obsipavajo z dikcijo, da je film – z njim pa tudi kinodvorane – v permanentni krizi, da visi na robu in da ga je potrebno rešiti. Tudi zato zadnja tri leta venomer znova dobimo "film, ki je rešil Hollywood". Če je bil leta 2021 tega naziva deležen Spider-Man: Ni poti domov, leta 2022 pa Top Gun: Maverick in Avatar: Pot vode, potem je letos to vlogo odigral film Barbie, ki se je z milijardo in pol dobička po vsem svetu celo znašel v povsem enakovrednem tržnem položaju kot največji superjunaški filmi. To je fenomenalen rezultat, če vemo, da je Barbie pravzaprav inteligenten in spretno zasnovan avtorski projekt Grete Gerwig in Noaha Baumbacha. Poletni fenomen Barbenheimer se tako tudi zdaj ob koncu leta potrjuje kot osrednji filmski dogodek letošnjega leta, ki bo svoj pečat zagotovo pustil tudi na naslednjih oskarjih. Vseeno pa poglejmo, kateri so tisti filmi, ki so se v spomin vtisnili z nekoliko manj komercialnega, bolj cinefilskega vidika.Nesrečna bitjaZdi se, da grški režiser Yorgos Lanthimos ne zna več ubrati napačnega koraka. Njegov prehod iz grškega art filma v delo z zvezdniki ameriškega filma je bil zadetek v polno in Nesrečna bitja so režiserjev naslednji korak proti samem vrhu. Lanthimos je s svobodno reinterpretacijo sodobnega mita o Frankensteinu posnel še eno drzno avtorsko mojstrovino. Zapri očiŠpanski režiser Victor Erice se je v filmsko zgodovino vpisal po zaslugi svojega remek dela Duh panja (1973), a od tedaj skorajda ni snemal filmov. Natanko 50 let kasneje je do tega vendarle prišlo. Zapri oči je svojevrstno nadaljevanje Duha panja – tudi tokratni film se sprašuje o vplivu, ki ga ima na nas umetnost ter pokaže, na kako globoke in nerazložljive načine se nas lahko dotaknejo podobe na velikem platnu. OppenheimerOdmik režiserja Christopherja Nolana od kompleksnih miselnih iger je bil že sam po sebi presenetljiv. To, da je za povrh posnel zelo konvencionalen biografski film, še toliko bolj. A prav znotraj tega okvirja je Britanec še enkrat več pokazal svojo mojstrskost. Oppenheimer ob ponovnem zaostrovanju odnosov med jedrskimi silami zveni srhljivo aktualno, Nolan pa je z njim dokazal, da za velik film ne potrebuješ vseprisotne digitalne tehnologije. Vsi mi tujciBritanska kinematografija nas nenehno zalaga z izvrstnimi filmi, a je bila dovršenost filma Vsi mi tujci vseeno presenečenje. Režiser Andrew Haigh je v adaptaciji romana Taičija Jamade sijajno prikazal preplet realnega in mentalnega ter je na izredno čustven način razkazal, kako se naši pretekli odnosi preslikavajo v sedanjost. Daaaaaali!Kako uprizoriti ekstravagantno življenje Salvadorja Dalija na velikem platnu? Francoski režiser Quentin Dupieux je ponudil najboljši mogoč odgovor – v enakem slogu, kot je ustvarjal slikar sam. Nadrealistična zgodba o intervjuju, ki se ne more nikoli odviti, je najboljša možna raziskava Dalijeve persone, ki nam jo film razkaže v vsej njeni radosti in genialnosti. Hit ManAmeriški režiser Richard Linklater se je znova vrnil k žanru komedije in dokazal, da izvrstno obvladuje ta žanr. Film Hit Man je navdihnila resnična zgodba o policistu, ki se je pretirano vživel v življenje pod krinko in je tako tudi sam zajadral v kriminalno podzemlje. Sijajen scenarij in prvokategorni igralski performansi iz tega filma delajo eno najboljših komedij zadnjih let. Okus strastiV svetu filma obstaja kopica pravil, kako mora scenarij preko besed in dejanj predstaviti odnose med liki. Vietnamsko-francoski režiser Tran Anh Hung je tem pravilom pomahal v slovo in je odnose med člani francoske družine ob koncu 19. stoletja predstavil preko – pripravljanja hrane. Prefinjen film, ki čute gledalcev naslavlja drugače, kot smo vajeni iz ostalih filmov. Morilci cvetne luneLegendarni Martin Scorsese tudi v veteranskih letih snema vrhunske filme. Zgodba o načrtnem genocidu nad premožnim domorodnim ljudstvom Osage se ne gleda samo kot sijajno pripovedovana žanrska zgodba, ampak v zavest širše javnosti prinaša tudi bolečo lekcijo iz ameriške zgodovine. Pretekla življenjaMotiv ljubezenskega trikotnika je nekaj, kar svet umetnosti bega že od časa Williama Shakespearja. Tu in tam pa vendarle dobimo film, ki se tega motiva loti na svež način. Korejsko-kanadska režiserka Celine Song je v svojem prvencu to izhodišče postavila v kontekst migrantskih zgodb v ZDA ter se ga lotila s takšno prepričljivo subtilnostjo, da so jo v hipu prepoznali kot eno najbolj obetavnih imen na današnji filmski sceni. Ne pričakujte preveč od konca svetaDa je romunski novi val še vedno živ in zdrav, je letos dokazal režiser Radu Jude s še enim filmom o tem, kakšen stampedo izvaja kapital evropskega centra v revnejših državah stare celine. Ker gre za igrani film z vso prepričljivostjo dokumentarca, človek kar ne ve, ali bi bil ob gledanju žalosten ali pa bi se vsem absurdom smejal. Poljubi prihodnostFilm, ki na čustven način prikaže sosledje dogodkov, ki so pripeljali do koncerta skupine U2 v Sarajevu neposredno po koncu vojne v nekdanji Jugoslaviji, obenem tudi sijajno demonstrira, da glasba morda res sama po sebi res ne konča vojn, a da so tisti simbolni trenutki kolektivne katarze tisti pomemben vzvod, ki ljudem odpira vrata v lepšo prihodnost. Interesno območjeFilmi Jonathana Glazerja ne delujejo nujno na nivoju samega pripovedovanja, temveč temeljijo na vizualnem in ambientalnem vtisu, ki se gledalcem zasidra globoko v podzavest. S tem tretmajem se je Britanec letos lotil tematike holokavsta. Čeprav gre že za močno obdelano zgodovinsko poglavje, smo dobili občutek, kot da še nihče pred njim ni na tako živ način razgalil logiko "banalnosti zla". FremontPripovedi o migrantih največkrat načenjajo vidike sociale in osebne identitete, vseeno pa se tu in tam pojavi film, ki poskuša na stvar pogledati z drugega zornega kota. Britansko-iranski režiser Babak Jalali je iz vsakdanjika migrantskih delavk potegnil čudovito zgodbo o tem, da ljudje vseh ras, spolov, ver in nacionalnosti v sebi skrivamo nekaj dobrega, kar zgolj čaka na tisti usodni trenutek, ko bo življenje v novem okolju našlo svoj smisel. Slovenski film leta: Kaj pa Ester?Tosja Flaker Berce je s svojim celovečernim prvencem posnel še enega v vrsti slovenskih debitantskih filmov, ki v našo kinematografijo prinašajo svež veter. Film Kaj pa Ester? se ponaša z estetiko, kakršne pri nas v celovečerni formi še nismo videli, obenem pa s pomočjo sveže igralske zasebe pripove zgodbo mlajše generacije. Tudi zaradi tega daje ta prvenec vtis, da želi z njim obrniti nov list v zgodovini slovenskega filma. Zadnja tri leta venomer znova dobimo "film, ki je rešil Hollywood". Letos je to bil Barbie

(FILMI LETA 2023) Leto, ko je avtorski film osvojili Hollywood

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano