Zmago Gomzi
Ko sem Iva Mojzerja poklical po telefonu, da bi se dogovorila za pogovor, je bil njegov glas enak kot nekoč, prepoznal bi ga med tisočimi. Najprej sem mu voščil za 75. rojstni dan, nato ga povprašal, ali je pripravljen spregovoriti o svoji življenjski in glasbeni poti. "Seveda, le pridi k meni na Koroško 92 v Mariboru, stanujem v hiši, kjer sem preživel otroška in mladostna leta, kamor sem se vselej z veseljem in rad vračal. Ko so umrli starši, sva z mlajšim bratom Marjanom hišo obnovila in si jo razdelila," je pojasnil.
Legendarni slovenski bobnar, pevec in skladatelj, znano ime slovenske zabavne glasbe Ivo Mojzer me ob obisku sprejme odprtih rok in širokega nasmeha. Sedla sva v sobo, v kateri je bilo poleg legendarnih bobnov, na katere je tolkel že leta 1969, in harmonike, njegovega prvega inštrumenta, veliko priznanj, plošč, fotografij, slik in še česa, kar je zaznamovalo njegovo glasbeno pot od mladostnih let do sedaj.
Prva je bila harmonika
"Ko mi je bilo šest, sedem let, sta mi starša kupila harmoniko in me vpisala v nižjo glasbeno šolo v Gregorčičevi ulici pri Hartmanu," začne pripoved. "Kot pobiča me je glasba zelo zanimala, doma sem vsak dan igral. Ko sta me starša vzela na prireditev Mariborski teden, sem se postavil pred oder in užival. Po letu 1960, ko so se pojavili Beatlesi, sem se navdušil nad njihovim bobnarjem. V svoji sobi v nadstropju hiše sem vsako noč poslušal Radio Luksemburg, ki je predvajal njihove pesmi, velikokrat sem v roke vzel kuhalnici in udarjal po taktih, da ne bi bil preglasen, sem na rob postelje položil brisačo. Staršema sem nato omenil, da bi rad imel bobne, in kupila sta mi rabljene. Vsak dan sem igral in verjetno se je to slišalo tudi skozi okno. Mimoidoče, ki so nas poznali, sem slišal govoriti 'čuj, toti Ivo pa vsak dan razbija po bobnih'."
Ko se je v bobnanju kot samouk že dobro izuril, je leta 1964 prvič javno nastopil v ansamblu Continental, nato se je pridružil ansamblu Dixilend 7, zatem je igral v ansamblu Kontiki, nato je prišla ponudba skupine Biseri. Z njo je nastopal po vsej Slovenji. Ko se jim je pridružil Berti Rodošek, se je zgodila prelomnica na Ivovi glasbeni poti. "Igrali smo v Opatiji, Rodošek je dejal, da vsi v ansamblu pojejo, le jaz ne. Kaj naj pojem, sem se spraševal." "Pel boš in pika," je bil odločen. Takrat je bila zelo popularna pesem Toma Jonesa Green Green Grass of Home. Odločil sem se zanjo, brundal sem jo v sanjah, saj nisem želel poloma. Ko sem začel peti, sem pozabil na vse drugo, požel sem velik aplavz. To je bil začetek moje pevske poti."
Mama je tolažila oboževalke
Potem ko je začel prepevati, je bil Ivo Mojzer zelo iskan, saj je vsaka skupina z njim dobila vrhunskega bobnarja in vzhajajočo pevsko zvezdo. Sodeloval je z različnimi skupinami, tudi z italijansko, s Kameleoni, ki so veljali za enega najbolj znanih ansamblov v Sloveniji in Jugoslaviji, pa v Nemčiji, kjer je pel v ameriških klubih. Leta 1973 je postal član Slavije 5, ko se je zanj zgodila nova prelomnica.
"Septembra tega leta je bila v Mariboru Vesela jesen. Ko so v Slaviji neki večer za mizo sedeli Mojmir Sepe, Mario Rijavec, Jure Robežnik in Ivo Štrakl in me slišali peti, me je Štrakl povabil k omizju. Sepe mi je ponudil snemanje pesmi za Radio Slovenija, bil sem presenečen in počaščen, z Ivom sva se dogovorila, da bom zapel pesem Polnočni kavboj. Besedilo je poslovenil, jaz pa sem doma vadil kot nor in ob koncu leta šel na snemanje v Ljubljano. Bilo me je strah, zapel sem dvakrat ali trikrat, po snemanju sta mi čestitala Bojan Adamič in Jože Privšek. Studijski trak sem nesel na Radio Maribor in pesem prvič poslušal v družbi Frančka Jauka in Zmaga Ajhmajerja. Med poslušalci je naletela na velik odziv in ni bilo dneva, da je ne bi predvajali vsaj enkrat. Nato me je na pogovor povabil Vilko Avsenik in mi predlagal, da bi izdal malo ploščo, ki je nato leta 1974 tudi izšla. Na eni strani je bila pesem Polnočni kavboj, na drugi Koledar ljubezni. Plošča je bila prava bomba. Pisma oboževalk so na Koroško 92 prihajala eno za drugo, nabiralnik je bil vsak dan poln, mama je pisma običajno stresla na mizo v kuhinji, vsako prebrala in nanj tudi odgovorila. Veliko je bilo ženitnih ponudb, neka oboževalka si je želela, da ji pošljem novo fotografijo, saj ji je mož raztrgal obe prejšnji. Veliko je bilo tudi jokajočih telefonskih klicev, pred našo hišo so se pojavljala dekleta ... Mama jih je tolažila."
Pred 50 leti, leta 1973, je Mojzer tudi prvič nastopil na Slovenski popevki. Pesem Cifra mož sicer ni zmagala, je pa postala popevka poletja in bila dolgo časa na vrhu glasbenih lestvic. "Leta 1974 me je na domu obiskal Dejvi Hrušovar, prišel je s kitaro in zaigral komad Dan ljubezni. Melodija mi je bila zelo všeč, čez nekaj dni je Dušan Velkaverh napisal besedilo in na Dejvijevo povabilo sem se pridružil zasedbi Pepel in kri. Na izboru za nastop na Evroviziji v Opatiji smo zmagali, v Stockholmu osvojili dvanajsto mesto, pesem Dan ljubezni pa je ponarodela, kar je bila največja nagrada za nas. V zasedbi Pepel in kri sem pel osem let, vmes sem nastopal tudi samostojno, med drugim sem več let prepeval tudi v Rusiji, leta 1984, ko sem z ansamblom Habakuk mesec dni pel v Münchnu, pa me je k sodelovanju povabil kvintet, ki je igral v Ruhpoldingu v tamkajšnjih uglednih restavracijah. Podpisal sem pogodbo in zanj bobnal in pel do decembra 2004, leta 2005 pa sem se upokojil," svojo bogato kariero še popiše Mojzer, ki je kot solist desetkrat nastopil tudi na festivalu Melodije morja in sonca, tolikokrat tudi na Veseli jeseni pa na Slovenski popevki. Njegove uspešnice so poleg omenjenih še Deček z ulice, Ti si rekla sonce, Ezl ek.
Izdal zgoščenko, avtobiografijo
Leta 2008 je nato Mojzer izdal zgoščenko, na kateri so pesmi iz časov, ko je sodeloval s Kameleoni, pesem Prijatelj, stari moj (besedilo je napisal Franček Jauk) poje v duetu z Oliverjem Dragojevićem. "S tem sem se začel pojavljati tudi kot avtor pesmi. Leta 2012 se mi je izpolnila velika želja - posnel sem dvojno zgoščenko s harmoniko, mojim prvim glasbilom, leta 2017 sem izdal avtobiografijo z naslovom Srečen je, kdor zares živi, pred dnevi pa je izšla notna knjiga z 32 avtorskimi pesmimi, ki jo je spisal prijatelj Oto Lesjak," doda Mojzer, ki je doslej skupno izdal petnajst malih plošč, pet velikih in osemnajst zgoščenk.
Ivo Mojzer je torej v pokoju že 17 let, vitalen, sivolas, a še vedno šarmanten. "V pokoju ne počivam, ustvarjam in ustvarjal bom, dokler mi bo zdravje dopuščalo. Komponiram in imam pripravljenih že dvanajst skladb za novo ploščo," pojasni. "Poročen sem bil dvakrat, najprej z Rusinjo, nato s Slovenko. Iz prvega zakona imam hčerko Aleksandro, iz drugega Adriano, obe imata hčerki, sem torej tudi dedek. Sedaj imam prijateljico, s katero se imava lepo. V prostem času življenje zapolnjujem tudi z risanjem, ljubeznijo mojega otroštva," še z drobci iz zasebnega življenja pogovor sklene Ivo Mojzer.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
