Nekakšna Mojzerjeva izbrana dela in ne the best of, ker bi v tem primeru morale biti poleg tudi pesmi Cifra mož, Prišla si kot nasmeh, Koledar ljubezni, Moj najljubši mesec je maj in še katera. Plošča je izšla pri Založbi Obzorja oziroma njenem Helidonu, ki je bil v preteklosti po izvajalcih izredno pomembna jugoslovanska založba.
"Po daljšem času sem si dal ploščo na gramofon in poslušal glasbo," je povedal Mojzer. "Imam še starega technicsa, zanj sem dobil novo iglo," predstavi pripravo za reproduciranje vinilnih plošč. Pravi, da se je spomnil časov gramofonov in plošč, ki so ga spremljale večino časa njegove kariere. Ima štirinajst svojih malih plošč, štiri velike (doslej Prišla si kot nasmeh, Pesem za vse, Ženska je vino) in dvanajst kaset. Od drugih ima petsto velikih plošč, od Chicaga, Beatlesov do jazza, popevk ima še najmanj. "Vinilne plošče so nazaj. Škoda, da nihče v Sloveniji, kjer smo imeli opremo za tiskanje plošč, ni razmišljal o tem, da bi pa morda spet lahko bile koristne, in so jih vrgli med staro železo."
V štirih desetletjih se je nabralo veliko hitov, Ti si rekla sonce je iz leta 1976. "Odplula sva do srečnega otoka, zasidrala poljub tja v plitvo morje. Kaj sproži ob val ta svet, kot puščico lahno lok napet. Obstala sva brez besed, ti si rekla sonce," je besedilo, ki ga je zanj napisal Dušan Velkaverh, avtor glasbe je Frank Booth, aranžma pa je delo Deča Žgurja.
Polnočni kavboj iz leta 1974 je pesem Freda Neila, slovensko besedilo je napisal Ivo Štrakl. "Vsi ljudje strmijo vame, njih besed sploh ne slišim, srce mi trga le tvoj glas. Tolažil bom sam sebe, obrazi so okrog mene, sence, ki govore na glas. Bežim tja, kjer sončni žarek premaguje dež, tja, kjer sonce ljubi le ponos. Veter z juga bo nosil tvoj ljubezni zvrhan koš, draga, čakaj, saj bova vsemu kos. Vsi ljudje strmijo vame, njih besed sploh ne slišim, srce mi trga le tvoj glas. Kje zdaj, draga, si? Pošlji pozdrav. Kje zdaj, draga, si?"
Besedilo za pesem Ko si davi se zbudila je napisal Dušan Velkaverh, glasbo pa Tadej Hrušovar. "Ko si davi se zbudila, me ob sebi začutila, te je vprašalo srce, če goreti zame sme. Ko si davi se zbudila, si me nežno poljubila, zdaj ne vpraša več srce, če goreti zame sme. Ko si davi se zbudila, si vse sanje pozabila, tiste sanje, ki jih ni, ko se vse enkrat zgodi. Ko si davi se zbudila, si me nežno poljubila in me vzela v svoj objem, da izgubil sem se v njem. Mine prva nežna noč, v tem je njena skrita moč, mnogo drugih bo prišlo, a take več ne bo."
Na plošči je tudi Ezl ek, glasbo je napisal Tadej Hrušovar, besedilo Ivo Štrakl. "Ko vračam se v mesto, mi spomini hitijo na prostor pred Orlom, tja na Ezl ek, vse dolge debate le o športu in filmu, o ljubezni in sreči, ta mladostni smeh. In mladi obrazi so že gube dobili, ker so leta že mimo, ah, tak je to! Živleje je tisto, ki nam daje in vzame in nikoli ne čaka na nasmeh. To bil je Ezl ek, danes pa novo vse važno je, zato pa naj vse to del spominov bo iz mladih dni preteklosti, le del spominov bo iz mladih dni preteklosti."
Zavrtel si jo je na starem technicsu z novo iglo
"Ivo do leta 1973, ko je posnel to Ferleževo priredbo Neilove svetovne uspešnice, ni bil neznanec s slovenskih glasbenih odrov," je napisal Franček Jauk, pisec besedila za pesem Prijatelj stari moj, ki jo je Mojzer posnel v duetu z Oliverjem Dragojevićem. "Uveljavil se je kot bobnar, najprej pri Biserih, potem se je s Kameleoni dvignil v vrh jugoestrade in se kot slovenski posebnež znašel na povabilo Davorja Popovića - Pimpeka v Sarajevu celo za bobni kultne skupine, pri Indeksih. Vstopal je pokončno in udarno, zatem je potoval in igral po evropskih klubih pa v Afriki, na turnejah po Sovjetski zvezi in se odmevno pojavil celo na Evroviziji s skupino Pepel in kri ter z evergreenom Dan ljubezni Dejvija Hrušovarja in Dušana Velkaverha. Sploh pa je v nekaj letih posnel toliko nepozabnih melodij kot malokdo. Avtorji so prepoznali njegovo nepotešljivo energijo, s katero je koračil v snemalne studie in na odre, in tako ga najdemo še v družbi velmož, kot so veliki gospod Vilko Ovsenik, Jože Privšek, Mojmir Sepe, Jure Robežnik, Tadej Hrušovar, Džordže Novković, Oto Pestner, Berti Rodošek, Dečo Žgur in drugi glasbeni veljaki. Ja, pa Elza Budau, Svetlana Makarovič, Dušan Velkaverh in celo Frane Milčinski - Ježek je pisal zanj."
Ivo Mojzer je pri šestih letih dobil prvo harmoniko Silvo in pravi, da se je po tistem njegovo življenje obrnilo na glavo. "Gledal sem jo z odprtimi usti, bil sem nepopisno srečen, ne bi je zamenjal za nič na svetu. Po enem mesecu sem že igral sedem, osem melodij in se vpisal v nižjo glasbeno šolo." Zdaj z novo ploščo na gramofonu načrtuje naslednjo.
Vinilne plošče in kasete
Vinilne plošče so od leta 1948, konec osemdesetih let jih je odrinjal digitalni zapis, nato CD-plošče. Čeprav je na obeh ploščah shranjen zvok, delujeta zelo različno. Zvok na vinilni plošči je mehansko vrezan v PVC-osnovo v obliki spiralnega utora, po katerem drsi gramofonska igla. Na cedeju pa je zvok zapisan v digitalni obliki kot kombinacija pik in črt, ki jih preberemo s pomočjo laserske svetlobe.
Vinilni album je večji kot CD-plošča, naslovnica je dobro vidna in primernejša za umetniški, oblikovalski dosežek. S plošče je treba pred predvajanjem očistiti prah, med predvajanjem se gramofon ne sme premikati, ker ročica z iglo preskoči. Prav zato so digitalne plošče izrinile vinilne glasbene plošče na rob. Vendar so se že kmalu vračale. In to pri glasbi, kjer je ne bi pričakovali. Uporabljali so jih didžeji v tehno glasbi. Zvok vinilne plošče mnogi opišejo kot toplejši, čeprav ni tako kakovosten kot digitalni. Vinilke imajo kvalitetne reprodukcije visokih tonov in, kar ni nepomembno, značilno je prasketanje gramofonske igle. Pomembna je zbirateljska vrednost vinilnih plošč, zaprte in dobro ohranjene z leti pridobivajo vrednost.
Vračajo se tudi kasete, ki so imele pri širjenju glasbe izjemno pomembno vlogo, posebno tam, kjer (še) ni bilo plošč ali so bile predrage. Tudi zaradi kompilacij, ki smo si jih lahko posneli, in zaradi kopiranja. Kasete so prav tako imele trakove različne kakovosti.