Slovenska glasbena scena doživlja novo pomlad, na odrih sijejo nove, mlade zvezde. Kljub rosnim letom na nastopih delujejo samozavestno in izkušeno. Zadnja leta se vse bolj uveljavlja tudi skupina Funk Fact, ki je prvič nastopila januarja 2019. "Smo pa pred tem že kakšnih deset let skupaj igrali v najrazličnejših zasedbah ob najrazličnejših priložnostih," povedo člani skupine - Leon Firšt na klaviaturah, Alen Kovše na kitari, ki včasih tudi zapoje, Jaka Krušič na bas kitari in Gregor Hrovat na bobnih.
Vrhuncev v glasbeni karieri je bilo več
Njihova skupna pot je še razmeroma kratka, zato je vsak naslednji korak na nek način vrhunec, pravijo. "Trenutno je to sigurno izdaja prvega albuma 'Unexplainable', ki je nekako tudi povzetek našega dosedanjega dela. Vrhunec je bil tudi prav vsak koncert ob izdaji albuma, vedno je bilo vzdušje odlično, navdušeni pa so bili tako glasbeni prijatelji kot tudi tisti, ki se z glasbo ne ukvarjajo. Torej nam je uspelo sicer precej zapletene glasbene koncepte zapakirati tako, da smo se dotaknili prav vseh. To pa je kar vrhunsko, kajne," se smejejo. In ko že omenjajo glasbene prijatelje - je med slovenskimi bendi prijateljstvo ali tudi rivalstvo? "Po naših izkušnjah gre v veliki meri, če ne kar izključno, za prijateljstvo in podporo. Je pa res, da se gibamo v krogih glasbenikov, ki so nam blizu, ki jim je na prvem mestu glasba in ustvarjanje. Za neko tekmovalnost ali 'favšijo' pa pri glasbi, vsaj pri takšni, ki se jo trudimo delati, res ni."
Na vprašanje, po čem se razlikujejo od drugih skupin na sceni, odgovarjajo, da ima slovenska glasbena scena veliko unikatnih bendov, zato je težko posploševati. "Smo pa morda posebni po raznolikosti naših pesmi. Na CD-ju se najde precej odštekanih inštrumentalnih skladb, z veliko solističnimi vložki in nenavadno produkcijo, nekaj je pa tudi vokalnih, ki se velikokrat zavrtijo tudi na kakšnem radiu, čeprav tega med ustvarjanjem res nismo pričakovali," povedo člani zasedbe, ki glasbo in besedila pišejo sami.
O članih skupine
Leon Firšt (klaviature) je eden najbolj izvajanih in največkrat nagrajenih slovenskih skladateljev mlajše generacije, multiinštrumentalist in aranžer. Ustvaril je več kot 100 del sodobne klasične glasbe, solistične, komorne, vokalne in orkestralne skladbe, izvedene s strani najeminentejših solistov in orkestrov (Slovenska Filharmonija, RTV simfonični orkester, zasedbe AG Ljubljana, Big Band RTV,...). Sodeloval je z izvajalci, kot so Uroš Perič, Eva Černe, Joker Out, Mrfy, Marko Hatlak, Bossa de novo, Big Band RTV Slovenija in drugimi.
Alen Kovše (vokal in kitara) je šolan jazz kitarist in eden najprodornejših moških vokalov na sceni. Kot pevec in kitarist ter avtor glasbe in besedil deluje z različnimi glasbenimi skupinami in izvajalci (Funk Fact, Take Off, Sara Lamprečnik), obenem pa nabira izkušnje kot studijski glasbenik (Uroš Perič, Tomaž Hostnik, Mrigz&Ghet, Žan Serčič in ostali). V zadnjem letu je postal član mednarodno priznane zasedbe Help! A Beatles Tribute, s katero koncertira po celem svetu (Indija, Dubaj, Bahrajn, Evropa, …).
Jaka Krušič (bas basist in kontrabasist) je aktiven v veliko raznovrstnih domačih in mednarodnih glasbenih zasedbah. Kot redni član deluje v zasedbi Vudlenderji in v bendih Tomaža Hostnika in Tonča Feiniga. Redno sodeluje z uveljavljenimi domačimi in tujimi izvajalci, kot so Goran Bojčevski, Hauptman, Nipke, Uroš Perič, Borna Pehar, Pedja Milutinović, Grgur Savić, Matheus Jardim, Blaž Švagan, 3:rma, Mate Bro, Pine tree, Eddie Luis, Balkan boys in mnogimi drugimi.
Gregor Hrovat (bobni), magister klasičnih tolkal, ki redno sodeluje v različnih glasbenih skupinah oz. z različnimi izvajalci, kot so Vudlenderji, Tomaž Hostnik, Uroš Perič, Maja Keuc, Peter Kus (predstave Gozd raja in Orkester izvirnih glasbil). Sodeloval pa je tudi s Saro Lamprečnik, Goranom Bojčevskim, Omarjem Naberjem, Nuško Drašček, Ditko, simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, Boštjanom Korošcem, BO!, Filipom Merčepom, tolkalno skupino Sudar.
Na glasbenem področju so našli tudi nekaj vzornikov, kar hitro se lahko opazijo podobnosti z minimalističnim funk bandom Vulfpeck, ki so morda s svojo uspešnostjo odprli pot marsikateri inštrumentalni zasedbi. "Z inovativnostjo nas inspirira tudi Jacob Collier, ki nas je vzpodbudil, da je tudi v pop glasbi prostor za izrazito razširjene harmonije in nenavadne glasbene strukture."
Treme ni, vzhičenje absolutno
Četudi so člani zasedbe mladi, imajo za sabo že veliko odrske kilometrine. Tudi zato se, kot pravijo, na odru počutijo zelo sproščeno in izpolnjeno, se zelo zabavajo "in mislimo, da se to pozna tudi na energiji in v glasbi sami". Pa trema? "Koncerti so seveda živa zadeva, tu pa tam so kakšne tehnične težave, tu pa tam kaj ne uspe, ker pesmi niso najlažje, včasih se ne slišimo dobro … ampak v veliki meri tudi te stvari ne pokvarijo užitka. Neke hude treme nimamo, smo pa definitivno pred vsakim koncertom vzhičeni in komaj čakamo, da gremo na oder."
In kot mnogi drugi bendi tudi v Funk Fact sanjajo o tujini. Njihova glasba je precej univerzalna in ni vezana na slovenski trg, pravijo, zato si želijo čim večkrat nastopati tudi v tujini. Sicer pa se njihova pot nadaljuje z nastopanjem in ustvarjanjem nove glasbe, "s čimer praktično že uresničujemo svoje sanje in cilje. Kdo ve, kam vse nas bo to pripeljalo čez nekaj let, ampak zagotovo bomo nadaljevali z ustvarjanjem, le malce starejši".
Kot ocenjujejo, je med mladimi glasbeniki veliko kvalitetne glasbe. "Morda temu botruje vedno več zanimanja za jazz in s tem razumevanje harmonije in groova. Tudi produkcija in promoviranje glasbe je postalo bolj dostopno, tako da ni vse odvisno od založb, sreče in denarja, ampak predvsem od kvalitete," razmišljajo člani Funk Fact, ki za konec povedo, da je glasba že zdaj tista, ki je glavni del njihovega življenja. "Vsi se z glasbo ukvarjamo profesionalno in mislimo, da bo tako tudi ostalo."