Matic Majcen
„Spomini na nastanek albuma so res prelepi in magični.“ Res, že kar 20 let je, odkar je mariborska reggae zasedba Siti hlapci leta 2003 v samozaložbi izdali svoj prvenec Tukaj in zdaj. Vodja zasedbe Tadej Tratnik ima leta kasneje o tistem obdobju povedati zgolj lepe besede. „Mnogo pesmi sem napisal že leta 1996-1997 in takrat sem prvič poskusil te aranžmaje skupaj s tehniki in glasbeniki tudi sproducirati. Bilo je sanjsko!“
Slovenska reggae scena je bila v tistem času še zelo drugačna, saj je bil pri nas ta žanr povsem na začetku. „Ko sem leta 1995 začel, še res ni bilo skoraj nič. Leta 2000 je nastal prvi reggae festival v Tolminu to je bilo zelo, zelo pomembno za razvoj reggae kulture pri nas,“ pove Tratnik.
Ljudje so se smejali in mislili, da sem nor
Kot pravi Tratnik, se je v tem času pri nas spreminjalo tudi samo dojemanje regaaeja.
„Pred 22 leti sem v prvem intervjuju za Večer najprej dobil vprašanje: 'Kako to, da igrate reggae v Mariboru?'. Odgovoril sem, da 'indijska konoplja raste povsod'. Odgovor je bil na žalost izbrisan iz intervjuja. Ni še bil čas. Leto kasneje je Večer iz mojega drugega intervjuja izpostavil slogan 'Trava je zdrava' in ljudje so se smejali in mislili, da sem nor. Danes konopljo na jumbo plakatih predstavljajo kot zdravilo in kot kosmič v vašem zdravem zajtrku. Reggae nas osvešča ne le o zdravi vege prehrani, temveč o celem spektru dojemanja sebe, družbe in družbenih sistemov.“
Glasbenik ugotavlja, da se je reggae scena od tedaj zelo razvila.
„V Sloveniji sta dve radijski oddaji, ena v Ljubljani, druga v Kopru. Imamo izjemne 'soundsysteme' in DJ-je (selektorje), kot so Roots in Session, Freedom Fighters, Dubtafari, 3 Kings, Peace Messenger, Ljubljanjah, Kočevska orkestra, DJ Verso, Pupa Robbie in mnogi drugi. Imamo dve 'dancehall' plesni skupini. Aktivno delujejo še bendi kot Raggalution, Homegrowns, Siti hlapci ter kmalu nov bend v Mariboru. Zelo smo veseli, da imamo v Sloveniji Overjam festival, ki je res vrhunsko doživetje reggae kulture na plažah Soče v družbi svetovnih legend reggae glasbe. Od lani imamo tudi nov reggae festival na prelepem Pohorju, imenovan Roots in the woods.“
Vplivi Jamajke so izjemni
Fenomen reggae glasbe se je tako postopoma vendarle uveljavil tudi pri nas. Gre za glasbeni žanr, ki že desetletja podira meje po vsem svetu, izvirno pa prihaja iz Jamajke, ki po velikosti ni tako zelo drugačna kot Slovenija.
„Jamajka je prežeta z glasbo, plesom, duhovnim življenjem, romantiko. Je nepredstavljivo bogata z naravo in barvami. Na glasbo so vplivali že s skajem, ki se je kasneje združil z punkom in reggaejem. Ta je glasbi dodal globoke bas linije in konstanten boben, ki sta osnova dance glasbe, dub, ki je dodal tehnika kot glasbenika, ki uporablja efekte in aranžira, raggamuffin, ki je foter repanja in hip-hop glasbe, soundsystemi v živo in dancehall ples, ki je moderen stil, ki se širi iz karibov po vseh kontinentih. In navsezadnje Rastaman z svojim stasom, glasom, dredloksi in svojo zgodbo. Vplivi Jamajke so izjemni. Ne pozabimo da jih je samo tri milijone ter da so manjši od Slovenije.“
Pred 22 leti sem v prvem intervjuju za Večer najprej dobil vprašanje: 'Kako to, da igrate reggae v Mariboru?'. Odgovoril sem, da 'indijska konoplja raste povsod'. Odgovor je bil na žalost izbrisan iz intervjuja. Ni še bil čas.
Tratnik pravi, da tudi po vseh teh letih ljubezen do reggaeja nikakor ne pojenja. Ravno nasprotno.
„Ljubezen do reggaeja me je povezala z brezčasjem. 108 reinkarnacij sem čakal, da bom lahko del te celote z glasbo prav na takšen način. To veselje in blagoslov sama po sebi rasteta ter se širita od ljudi do ljudi. Od mojih zelo aktivnih začetkov kot rezidentni reggae DJ v Pekarni leta 1996, dvanajst let radijske oddaje na Maršu, Sitih hlapcev, Makako Jumpov (Italija), Ufoslaviansev, organizacije številnih reggae, dub, dancehall dogodkov dejansko povsod v Mariboru do sodelovanja z legendami, ki so delali glasbo z Bobom Marleyem ter igranjem te glasbe po svetu … To je nekaj, kar ne menjam za nič v vesolju. Vse skupaj podoživim vsakič, ko udarim po svojem rasta bobnu. Učenju in rasti nikoli ni konca in tako se veselimo vsakega dneva blizu glasbe.“
Reggae gre dalje v vseh pogojih
Mariborska kultura sicer ravno v teh dneh doživlja enega svojih najtemnejših trenutkov. A kot pravi frontman zasedbe Siti hlapci, to za glasbo ni ovira.
„Maribor že prej ni bil ne vem kako kulturno razvit, ampak je za svojo majhnost izjemno aktiven in kreativen. Zadnjih nekaj let je hudo nazadoval in od korone dalje je na trenutke kar strašno. Kvaliteta življenja ima svoj največji čar in moč v družbenem življenju in tako me zelo žalosti, da strada predvsem kultura. Tudi Siti hlapci zdaj prvič od korone igramo, brez da bi do nastopa prišlo v naši lastni organizaciji. Za nastop Tadimana me v Mariboru še ni povabila nobena kulturna organizacija, festival, proračunska podpora, razen igranja na cesti s kitaro pred tržnico. Povabijo me prej tam, kjer se trudijo brez podpore države. Prvi dan Lent festivala imamo tudi reggae/drum in bass party v Eksperiment baru na Vetrinjski ulici. Reggae gre dalje v vseh pogojih!“
Življenje je v naših rokah
V teh letih se je sicer skupina Siti hlapci kar precej spremenila.
„V začetku sta bila na klaviaturah Uroš Murko in Ivan Mijačevič. V teh časih z nami igrajo Marko Črnčec, Jure Auguštiner ali Boštjan Jug. Na kitari je z nami že dolga leta Beno Soršak, ki ga bo zaradi daljšega potovanja v Švico nadomestil izvrstni Samo Šalamon, ki je tudi posnel večji del albuma Tukaj in zdaj ter Si ti hlapec? Na bobnih je že od začetka Mato-Matej Horvat ter od prvega albuma do danes Samo Pečar na basu.“
In kaj lahko pričakujemo na današnjem koncertu?
„V petek se nam bo po 13 letih ponovno pridružil vrhunski mariborski kitarist Samo Šalamon, kot gostje bodo zapele Urška Gajšt in Patricija Roj. Slišati bo mogoče tudi pesmi iz našega starega obdobja in prav tako bomo prvič zaigrali pesem Kaj pa ti?“
Prav slednja pesem in videospot je tista, okoli katere se vrti letošnje ustvarjanje skupine Siti hlapci.
„Video smo posneli z talentiranim mariborskim režiserjem Simonom Zimičem in simpatično Veneso Malek v Sodnem stolpu in na vrtu družine Bračič. Pesem nas na vesel in pomladen način želi spomniti, da bomo pač vsi umrli, do takrat pa je življenje v naših rokah. Mi bomo plesali, sadili in se veselili … Kaj pa ti?“
