"Ne glede na to, kaj se mi zgodi v življenju, so one moj varni pristan, kjer sem sprejet, podprt, ljubljen in spoštovan," je povedal Luka Pangos, ki je že od začetka navduševal s svojim znanjem, ustvarjalnostjo in srčnostjo. In medtem ko je on vrtel kuhalnico za zmago in nagrado 50.000 evrov, sta njegova izvoljenka Sarah in njegova mama Karmen urejali še zadnje podrobnosti do uresničitve sanj mladega para – nakupa samooskrbne kmetije v okolici Laškega. In ravno njegove punce so bile prve, ki so se z njim veselile ob zmagi. Z Luko in njimi je bilo pred našim objektivom veselo, živahno in glasno. Kot v kakšnih nostalgičnih italijanskih filmih. In točno takšno je tudi njihovo življenje.
"Toliko je bilo vsega, da zmage sploh še nismo utegnili proslaviti. Intervjuji in razna vabila se vrstijo kot po tekočem traku in z malo čaranja ter dobro organizacijo mi uspe vse izpeljati. Moje življenje se je kar precej spremenilo, treba se je navaditi na večjo pozornost. Ljudje me prepoznajo na ulici, v trgovini, gostilni. Nekateri samo šepetajo za hrbtom, a so mi ljubši tisti, ki si upajo pristopiti in poklepetati," pove Luka, ki je bil od malega prava žverca, nemirnega raziskovalnega duha, kot pravi njegova mama Karmen Pangos, simpatična Štajerka, ki jo je ljubezen pripeljala na Obalo in je pri rosnih 22 letih rodila svojega starejšega sina.
"Nekako sva rasla skupaj. Jaz sem vpisala izredni študij ekonomije in se učila, ko je on že šel spat. Živeli smo zelo skromno, na začetku nismo hodili ne na smučanje ne na dopust kot drugi ljudje, a smo se vedno znali imeti fino, biti povezani in uživati skupaj, pa naj je bilo to na Obali ali na Štajerskem," pove Karmen, ki so jo od nekdaj zanimali odnosi, psihologija in osebnostna rast. Danes poleg dela v korporativnem svetu uživa tudi v tem, da kot osebna trenerka podpira ljudi pri tem, da kar najbolje izkoristijo svoje potenciale. In ker tudi živi tisto, kar uči, je tik pred zaključkom zahtevnega 6-letnega študija integralne telesne psihoterapije. Ob vsem delu in vsakodnevnih vožnjah z Obale v Ljubljano pa uživa tudi v družinskem življenju. Poleg Luke ima še osem let mlajšega sina. Oba podpira na njuni poti.
Nepoboljšljivo ustvarjalen
"Luka je bil že kot majhen zelo ustvarjalen. A nisem vedno čisto dobro razumela te njegove kreativnosti, ki je imela veliko širino. Od kemijskih eksperimentov, prižiganja ognja na različne načine, do plezanja po drevesih, zaradi katerega je imel ves čas strgane hlače. To je bil čas, ko so se otroci igrali zunaj v naravi, ki mu je zelo veliko pomenila. Nenehno je bil v gibanju; poskusil je vse možne športe – od nogometa, rokometa, odbojke, badmintona. Doma smo imeli skoraj vse športne uniforme, od kopačk do profesionalnih loparjev za badminton. Ko se je lotil še veslanja, sem mu položila na srce, naj dobro premisli, ali si tega res želi, saj doma nismo imeli kam spraviti še čolna. Dejala sem mu, da bo velikokrat padel v vodo, da bo pozimi mrzlo na treningih. Vendar je bil vztrajen. Čeprav je na prvi tekmi za drugimi ogromno zaostal, mu to ni vzelo poguma. Trmasto je vztrajal in šel celo na mladinsko svetovno prvenstvo, vsa družina je povsod z njim hodila na tekme," se spominja Karmen in dodaja, da je njen sin ravno pri športu dobil odlične prijatelje. Malo manj je bil navdušen, ko je dobil brata, saj je med njima precejšnja starostna razlika, in nenadoma ni bil več v središču pozornosti. A zdaj se odlično razumeta in sta vsako leto bolj povezana.
"V šoli nisem ravno blestel, mami sem za negativne ocene povedal šele, ko sem jih že popravil, da ni bilo ognja v strehi. Sem pa zelo rad bral. Tako zelo, da mi je morala ugašati luč, pa sem to potem počel z baterijo. In še danes rad berem," pove Luka, njegova mama pa navrže, da je bila pri vzgoji kar stroga, sin pa zelo kreativen v spoštovanju pravil. "Vedno sva imela komunikacijo. Če se nisva mogla pogovoriti takoj, sva se pozneje. Tako dolgo sva se pogovarjala, da sva našla resnico. Ko poznaš otroka, veš, da morda ni bil čisto iskren. Vendar je s pogovorom vse rešljivo. Z možem sva ga poskušala vzgajati z zgledom, spoštovanjem, podporo, zavedanjem, da je treba biti dober tudi do tistih, ki morda niso vedno najboljši do tebe, da prepiri niso najboljša pot in da se stvari rešujejo s pogovorom. Sprva sem mislila, da bo Luka ostal doma, saj je bil bolj 'hišni maček', obenem pa me je gledal, kako se vsak dan vozim v službo v Ljubljano. Vse je presenetil, ko je rekel, da bo šel študirat v Ljubljano. Že zelo zgodaj sem se pripravljala na dan, ko bo šel na svoje, svojo pot. Podprla sem njegovo izbiro študija. Rekla sem mu, naj gre študirat tisto, kjer se bo imel fino," se spominja.
Spoznati najlepšega moškega na svetu
Pred šestimi leti se je preselil v Ljubljano in se zaposlil v marketinški agenciji, delal pa je tudi kot maneken. In ravno modne brvi so ga pripeljale skupaj s takrat komaj 18-letno Sarah Kuhar. "Na neki reviji sem delala kot pomočnica organizatorja. Ko sem leta 2016 zagledala Luko, se mi je zdel najlepši moški na svetu. Samo sedela sem tam na stopnicah in ga gledala. Nato pol leta ni bilo nič, potem pa sva nekako prišla skupaj. Jaz sem bila med tretjim in četrtim letnikom srednje šole, nato sem šla študirat v tujino, na sever Nizozemske. Neverjetno hitro sva se ujela in se imela res fino. Tudi zveza na daljavo ni škodovala najini ljubezni. Veliko sva komunicirala. Slišala sva se enkrat tedensko, ob nedeljah dopoldne sva imela določeno uro, ko sva se slišala in dve uri klepetala. Za vse počitnice sem se vračala domov, tudi če so bili le trije dnevi, pa tudi Luka je vse proste trenutke preživel pri meni. Na letališče me je hodil čakat s šopkom rož, cepetal je z nogami, ko me je čakal; ko sem se vračala, me je na avion peljala mami, saj je bilo (začasno) slovo preveč boleče. Hvaležna sem, da me je ves čas podpiral na moji poti. Vedno sem bila zelo ambiciozna in sem sledila svojim sanjam. Če me ne bi, ne bi mogla biti skupaj. Najino zvezo je oteževalo tudi dejstvo, da sem imela na sedem tednov izpite in je bilo prostega časa res malo. Potem je prišla še korona, jaz sem morala narediti diplomo. Prišla sem v Slovenijo in se nisem mogla vrniti na Nizozemsko. V dveh dneh sva sprejela odločitev, da se preseliva skupaj. Ko so se meje odprle, sem šla še za eno leto na magisterij v Rim, kar je spet pomenilo zvezo na daljavo," razlaga Sarah, ki ji je tudi študij psihologije pomagal, da je laže šla čez vse ovire njune zveze in tudi razumeti moški in ženski način gledanja na svet.
Če ji kaj ni bilo jasno, je vprašala mamo, s katero sta zelo povezani. Je obema z Luko znala dati “podnapise”, kje se jima je včasih zataknilo v komunikaciji ali razumevanju sporočil.
Najpomembnejše je zaupanje
"Moja Sarah je čudovita, naporna, brihtna in zabavna punca. Na srečo imam tudi zaradi študija kar nekaj znanja, kako vzgajati otroka, ki ima tako močno izraženo voljo. Njene prve besede so bile NE in bom sama. Neizmerno sem jo spoštovala, sem pa želela, da tudi ona spoštuje moje zahteve in meje, kjer nisem popuščala. Vse je temeljilo na dogovoru in zaupanju. Bila je dokazano nadarjena, kar so s testi ugotovili že v osnovni šoli, zato nisem popuščala pri intelektualnih zadevah. Podpirala sem jo pri razvijanju talentov, inteligence in dejavnostih. Sarah mi je bila s svojo različnostjo velika učiteljica," pove Melita Kuhar, njena hči pa hitro doda, da ji je mama že kot otroku na srce položila, da se zaupanje gradi dolgo, se pa zelo hitro poruši in ga je škoda zapravljati.
Enkrat, stara dobrih deset let, se je zlagala mami, pa ji je ob enajstih zvečer naložila napisati spis z naslovom Zakaj sem se zlagala, ki ga je potem obesila na steno. Mama Melita ni popuščala pri uri, za katero sta se dogovorili, da se zvečer vrne domov, ni smela kar tako postopati naokoli, pomembno ji je bilo, da uspešno konča šolo. Je pa hčerki zaupala in ni nikoli z e-asistenti preverjala njenih ocen, saj ji je sama povedala zanje. Živeli sta sami in sta še posebej uživali v potovanjih.
"Takrat sva bili prijateljici, se podpirali, iskali rešitve. Učila sem jo potovati po svetu, iskati rešitve, se znajti v okolju, med ljudmi, videti pomen znanja jezika. Na ta način sem jo opremljala za življenje. Če jo zdaj vržeš iz letala kamorkoli na svetu, se bo znašla. V tem norem tempu je to ena od veščin, ki jo starši lahko z zgledom damo otrokom. Vedno sva imeli tudi kužke in druge živali ter bili čisto drugačni od povprečnih slovenskih standardov," pravi Melita, ki je cenjena svetovalka za partnerske odnose, osebno rast in vodi Svetovalnico. Na to pot se je podala zaradi zahtevnega partnerskega odnosa. To jo je zanimalo, postalo je njena strast in poslanstvo. In ker je bila prej v podjetniških vodah, si je rekla, zakaj pa ne bi pomagala še drugim, kako bolj učinkovito in lažje živeti in oblikovati bolj kakovostne odnose.
Težko, vendar je bilo nujno, je hčerko pri 19 letih spustila iz svojega gnezda in jo pospremila v tujino. "Zdelo se mi je pomembno, pa tudi zdravo, da sledi svojim ciljem in sanjam. Vedela sem, da je tudi njej težko pustiti vse, kar ima rada, Luko, mene, babici, kužke, prijatelje … To je bilo treba spoštovati. Sva pa bili in sva še vedno zelo povezani, četudi se ne slišiva neprestano. Zadostuje nama samo kakšno sporočilo, kako si, pa veva, da je vse v redu. Imava tihi dogovor, da si ne teživa. Vsaka ima svoje življenje," pove Melita, ki jo s kuhanjem povezuje samo priimek, zato pa je njena Sarah že zelo zgodaj, tam nekje v petem razredu, začela kuhati in postala v tem prava mojstrica. In ravno ljubezen do hrane je bila ena izmed stvari, ki jo je še bolj povezala z Luko.
"Ne samo, da mi je zelo všeč, ima prekrasno postavo, dolge lase, pametna je kot hudič, prijazna, skrbna, seksi, ljubeča, temveč je tudi odlična kuharica," svojo drago pohvali Luka, ona pa hitro doda, da ji je poleg njunega načina komunikacije, ko je ena izmed redkih oseb, ki jo intuitivno razume, všeč tudi njuno skupno kuhanje. Sarah mu je dovolila biti šef v kuhinji. Resda z malo truda, pa vendarle.
Škampi spoznanja
"Na začetku sva najraje pripravljala sufle z malinami, pa lososa z riži-bižijem, delala sva sarme, meso in krompir, skupaj sva pojedla ogromno hamburgerjev. In ravno moja odločitev za sodelovanje v Masterchefu se je porodila, ko ni bila sprejeta na doktorat, ki ga je želela narediti v tujini. Takrat sva začela sanjati o skupni kmetiji. In šov je bil dobra popotnica na poti do tega," pove Luka in doda, da sta se precej namučila, preden sta postala lastnika. Najbližje sta prosila, naj jima pomagajo pri iskanju. Dve leti sta iskala najprimernejšo kmetijo z izvirom čiste vode, dovolj zemlje in možnostmi, da bosta zagnala svoj butični ekološki kmečki turizem.
"Luka bo bolj idejni vodja, v ospredju, jaz pa bom držala niti iz ozadja, nabirala čaje in vodila stvari," pove Sarah, ki je zelo vesela, da so jo njegovi domači tako lepo sprejeli. "Vesela in hvaležna sva, da obe mami sprejemata naju. In ker je Sarahina precej stroga, hčerke ni kar tako spustila za vikend z mano. S hrano me je zvabila domov, da me je spoznala. Za spoznavno srečanje je pripravila škampe, in to me je premamilo, da sem povabilo sprejel. Seveda smo se hitro ujeli," pove Luka, Sarah pa doda, da sta imeli z mami dogovor, da osebno pozna vse ljudi, s katerimi se njena hči druži. In tako je tudi Luka dobil kljukico, Sarah pa pri njegovih starših in noni na Obali.
"Sinu sem vedno zaupala. Govorila sem mu, da če je neko dekle všeč njemu, bo tudi meni, in jo bom skušala sprejeti. Ko se je Sarah pojavila v tej zgodbi, se mi je zdela tako mlada. Na srce sem mu položila, da jo mora paziti in spoštovati," pove Karmen, ki je hitro spoznala tudi Melito in sta postali več kot dobri tašči, pravi prijateljici, ki se redno družita, obiskujeta in klepetata. Obe delujeta v podobnem svetu pomoči in podpiranja ljudi, poleg tega pa ju povezuje še ljubezen do (dobre) hrane.
Karmen si je v svojem domu želela velike jedilne mize, za katero se družijo, jedo, pogovarjajo, smejijo …
Enkrat kuha ona, drugič nona, tretjič Luka
Vsa družina obožuje skupna kosila in večerje, za praznike pa imajo razdeljeno, kdaj bodo pri “mami Meliti” in pri “mami Karmen”. Takrat zares uživajo in tudi po dve uri pustijo na mizi umazane krožnike, saj so jim dragoceni smeh, pogovor in obujanje spominov.
Karmen in Melita se prav nič ne vtikata v življenje svojih otrok. Luki in Sarah prepuščata odločitve, obe pa v en glas pritrdita, da bosta z veseljem priskočili na pomoč pri čuvanju vnukov in delu na kmetiji. "Tako kot sva se dogovorili za druženja in praznične večerje, bova tudi temu z lahkoto kos," smeje skleneta vražji tašči. Mlada pa jima samo odobravajoče kimata.
