Kupujmo manj in le najboljše

Poleg predlaganih sistemskih rešitev so izpostavili še, kako bi z nekaj koraki lahko prihranili in hkrati živeli bolj trajnostno. Brez velikih odrekanj, prednost pa naj ima kakovost pred količino.

Mislimo na prihodnost in manj obremenjujmo okolje

Beseda trajnostno je postala tako priljubljena, da je danes skoraj že kliše, saj se uporablja vsepovsod, celo v oglaševanju za nakup novih stvari, ki jih ne potrebujemo, vsaj ne tako zelo nujno. Kaj pravzaprav pomeni trajnostno? To je življenjski slog in filozofija, ki skuša čim manj obremenjevati okolje in razpoložljive naravne vire. Za Umanotero je to dinamično ravnovesje med človekom in naravo, ki omogoča socialno pravičnost in medgeneracijsko solidarnost, saj trajnostni način življenja pripomore k temu, da bi naslednjim generacijam zapustili svet v čim boljšem stanju. V poročilu Svetovne komisije za okolje in razvoj iz leta 1987 je trajnostni razvoj opredeljen kot »razvoj, ki sedanjim generacijam omogoča zadovoljevanje svojih potreb, ne da bi zato zmanjšali sposobnost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje«. Prav zato si komisija prizadeva za uskladitev gospodarskega razvoja ter zaščite družbenega in okoljskega ravnovesja.

Slovenci menimo, da smo trajnostni

Tudi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornica Slovenije, ugotavlja, da se veliko ljudi javno izreka, da živi trajnostno in kupuje lokalna živila, a na koncu vedno odloči cena izdelka. Statistika kaže, da se v Sloveniji še vedno zavrže preveč hrane. Podobno kažejo tudi rezultati rezultate evropske raziskave, ki je želela vzpostaviti indeks trajnostnega obnašanja potrošnikov oziroma CSBI – Consumer Sustainable Behaviour Index, ki ga je marca povzela tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Pri določanju indeksa so sodelovali številni priznani strokovnjaki, ki so presodili, da imajo največjo težo v skupnem indeksu prehranjevanje, transport, upravljanje vode in energije v gospodinjstvu, nakupovanje neživilskih izdelkov in upravljanje odpadkov. V raziskavi je sodelovala tudi Slovenija in izkazalo se je, da smo Slovenci prepričani, da živimo trajnostno, zlasti na področju energetike in ravnanja z odpadki. Po skupnem indeksu CSBI je Slovenija na tretjem mestu med 14 državami, prej sta zgolj Avstrija in Francija. Podobno velja pri prehrani, kjer je poleg obeh že omenjenih držav pred nami le še Italija. Večina Slovencev daje prednost lokalnim in sezonskim živilom, skuša zmanjšati količino odpadne hrane in je pozorna na embalažo. Zelo dobro ločujemo odpadke in imamo dobre varčevalne navade pri porabi energije v gospodinjstvih. Treba pa je opozoriti, da je šlo pri raziskavi za dojemanje trajnosti in ne nujno tudi delovanje v vsakdanjem življenju. A že razmišljanje v tej smeri je korak naprej, korak, usmerjen v prihodnost.

Agenda 2030, kažipot za boljši svet

Da bi zaščitili naš planet, je septembra 2015 vseh 193 članic Organizacije združenih narodov (OZN) soglasno sprejelo Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja. Agenda 2030 skupaj s Pariškim sporazumom predstavlja »kažipot za boljši svet in globalni okvir za mednarodno sodelovanje na področju trajnostnega razvoja ter njegove gospodarske, socialne, okoljske in upravljavske razsežnosti.« Ti dokumenti so ključni za spodbujanje zavezanosti EU k trajnostnemu razvoju. Tudi slovenski projekt LIFE IP CARE4CLIMATE z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov spodbuja k izvajanju ukrepov na področju trajnostne mobilnosti, trajnostne gradnje, učinkovite rabe energije, odpadne hrane, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2030.

Luksuzni izdelki rešujejo naš planet?

Svetovna, evropska in nacionalna politika se aktivno vključuje v projekte, zavezane k trajnosti, a da bi se teorija uresničevala, posamezniki potrebujejo več smernic, da bi lažje in hitreje delovali bolj trajnostno. Lansko leto so Ekologi brez meja skupaj z ZPS podali številne zanimive ideje, kako lahko trajnostno obdarujemo tudi decembra. Darilo, ki ljudi osreči, je lahko kuharska knjiga, ki že leta leži v predalu, naravna slovenska kozmetika, vstopnica za gledališko predstavo ali pa vrečka semen za zelenjavni vrt. Najbolj dragoceno darilo, ki ga lahko komu podarite, pa je vaš čas. To še ne pomeni, da se boste morali odpovedati luksuzu. Članek v reviji Forbes se celo poigrava z mislijo, da luksuzni izdelki rešujejo planet, saj so izdelani iz najbolj kakovostnih materialov in tako bolj trajnostni kot ceneni izdelki na policah. Luksuzne znamke se že zavedajo, da morajo v potrošniku prebuditi željo po imeti najboljše, ne pa nenasitno potrebo po imeti več.

Mali koraki k velikim spremembam

Vsekakor je prvo pravilo, da delujete bolj trajnostno, da kupujete manj in tisto bolj kakovostno – od oblek, elektronskih naprav, gospodinjskih aparatov do hrane. Če je le mogoče, izdelkom podaljšajte rok uporabe, jih popravite ali podarite. Zmanjšajte količino odpadkov z njihovim pravilnim razvrščanjem, recikliranjem in predvsem z izbiranjem izdelkov, ki niso v potratni embalaži. Izogibajte se izdelkov in storitev z velikim ogljičnim odtisom.