Ker smo že globoko zakorakali v sezono, ko so klopi aktivni, se bomo posvetili njim, čeprav so tudi bolhe trdovratna težava, ki se je je bolje izogniti s preventivo.
Bolezni, ki jih prenašajo klopi pri nas
Zaradi milih zim se sezona klopov začenja že februarja oziroma marca, nadaljuje pa vse do pozne jeseni. V teh mesecih je treba vsakega psa in mačka zaščititi, saj je možnost, da bi se na sprehodu po travniku, v gozdu ali pa kar na domačem vrtu nanj prisesal klop, zelo velika. Z veterinarjem izberite primerno zaščito in jo dosledno uporabljajte, da bo vaš ljubljenček zaščiten pred nevarnostjo, ki nanj preži na sprehodu.
Ugriz okuženega klopa lahko privede do razvoja bolezni, ki lahko resno ogrozi zdravje psa.
»Najpogostejša s klopi prenosljiva bolezen pri psih v Sloveniji je anaplazmoza, ki jo povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum. Med manj pogoste, a žal nevarnejše, prištevamo babeziozo. V Sloveniji je prisotna še borelioza, od neendemičnih zasledimo tudi erlihiozo, ki jo psi prinesejo s potovanj ali iz izvorne države, če so posvojeni iz tujine,« o nevarnostih, ki jih lahko prenašajo klopi, pojasnjuje asist. dr. Urška Ravnik Verbič, dr. vet. med., s Klinike za male živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Borelioza pogosto asimptomatska
Vemo, da je vbod klopa nevaren za človeka, saj klopi prenašajo vrsto bolezni, v Sloveniji predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. A za boreliozo, ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, lahko zbolijo tudi naši štirinožni prijatelji, se pa pri njih ne pojavi kolobar, ki je tako značilen za okužbo pri ljudeh.
»Borelioza pri psih večinoma poteka asimptomatsko, le pet do deset odstotkov okuženih psov naj bi razvilo klinično sliko. Pri njih je najpogostejši znak lymski artritis, ki se lahko kaže z občasnim šepanjem, ki se seli z ene na drugo okončino, otečejo sklepi. Lahko se pojavita povišana telesna temperatura in apatija. Lymski nefritis je precej manj pogost. Vendar pa raziskovalci do danes ne najdejo konsenza, ali okužba z Borrelio burgdorferi sploh povzroča klinično sliko pri psih v Evropi, zato je potrebna velika previdnost pri interpretaciji testov. Pozitiven test na protitelesa ne pomeni nujno bolezni, saj je okuženih psov v Sloveniji zelo veliko, kar pa ne pomeni, da so tudi bolni,« poudarja asist. dr. Ravnik Verbičeva.
Najpogostejša je anaplazmoza
Najpogostejša bolezen pri psih, ki jo prenašajo klopi, je pri nas anaplazmoza, vendar na srečo okužba ne vodi vedno v bolezen.
»Najpogosteje okužba z Anaplasmo phagocytophilum poteka samoomejujoče in lastnik sploh ne opazi, da bi bilo s psom karkoli narobe. V nekaterih primerih se pokažejo znaki infekcijskega sindroma, to so povišana telesna temperatura, apatija, zavračanje hrane, pes noče na sprehod.«
Čeprav redkeje, pa tudi ljudje lahko zbolimo za humano granulocitno anaplazmozo z znaki, ki so precej podobni tistim v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefalitisa. Čeprav so psi pogosto brez kliničnih znakov, je v nekaterih primerih vseeno priporočljiv obisk veterinarja.
»To priporočamo, če pes v sezoni klopov nenadoma postane apatičen, dobi vročino in se upira sprehodu.« Če se okužba kaže s kliničnimi znaki, se anaplazmoza zdravi z antibiotikom.
Vse pogostejša tudi babezioza
Babeziozo povzročajo različne vrste protozoarnih intracelularnih zajedavcev iz družine Babesiidea. Čeprav se o njej morda manj govori, je to precej razširjena klopna bolezen psov, pogosta tudi med divjimi kanidi (volkovi, lisicami in šakali). »Babezioza se pojavlja v vse večjem številu primerov,« opozarja tudi asist. dr. Ravnik Verbičeva.
»Lastnik se mora zavedati, da gre za morda najnevarnejšo izmed klopno prenosljivih bolezni pri psih v Sloveniji, saj lahko povzroči smrt zaradi hude anemije.«
Lahko je nekomplicirana ali komplicirana. Pri nekomplicirani babeziozi se pojavita blaga do zmerna anemija in trombocitopenija, pri komplicirani babeziozi, ki se lahko pojavi perakutno ali akutno, se lahko pokažejo znaki sistemskega infekcijskega sindroma, pride lahko celo do večorganske odpovedi.
»Pes lahko dobi izrazito blede sluznice, pride do pospešenega dihanja in srčnega utripa, povišane telesne temperature in izrazite apatije. Tudi v tem primeru velja, da če pes dobi vročino in postane apatičen v sezoni klopov, tudi če klopa na psu nismo videli, priporočamo obisk pri veterinarju,« svetuje asistentka na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. »In ne obrnjeno – če smo našli klopa na psu, pes pa ostane živahen in povsem klinično neprizadet, ga ni treba peljati na pregled.«
Poleg specifičnega zdravljenja zahteva komplicirana babezioza intenzivno podporno nego, spremljati je treba splošno krvno sliko in biokemijske parametre, v primeru življenjsko ogrožajoče anemije je potrebna transfuzija krvi.
Veterinarska stroka svetuje, da se izdelki, ki jih uporabljate za preventivno zaščito pred zunanjimi zajedavci, občasno zamenjajo z drugačnim izdelkom. »Po dolgotrajni uporabi se razvije rezistenca na tovrstna zdravila,« opozori asist. dr. Ravnik Verbičeva. »V resnici ni pravilnega odgovora, katero je najučinkovitejše sredstvo za zaščito, saj se učinkovitost razlikuje med posamezniki. In kar učinkuje pri enem psu, ni nujno enako učinkovito pri drugem. Poskusite različne preparate in izberite tistega, ki pri vaši živali najbolje učinkuje. Kupite jih pri veterinarju, v specializirani trgovini ali lekarni, in ne na spletu ali v drogerijah. Zavedati pa se moramo, da noben preparat ni stoodstotno zanesljiv, zato priporočamo, da psa po vsakem sprehodu temeljito pregledate.« Če v sezoni klopov pes postane brezvoljen, težko vstaja, zavrača hrano in ima povišano temperaturo, tudi če morda klopa niste opazili, takoj obiščite veterinarja, saj je prvih 24 do 72 ur po okužbi najpomembnejših za uspešno ozdravitev.
Najboljša je še vedno preventiva
Danes imamo na voljo številne možnosti za preventivno zaščito pred klopi in bolhami. Izbiramo lahko med kapljicami za kožni nanos, žvečljivimi tabletami, ovratnicami, šamponi, posipi, ultrazvočnimi in bioresonančnimi obeski, spreji …
»Med obilico preparatov na trgu izbirajmo na podlagi različnih kriterijev, ki so precej individualno pogojeni. Starost, pasma in teža so osnovni kriteriji, ki jim prilagajamo izbran preparat. Nekaterim živalim, posebej mačkam, včasih težko damo tableto, zato izberemo ampulo za kožni nanos. Nekaterim je lažje namestiti ovratnico, ki jo žival nosi skozi celotno sezono, da lastnik ni vsak mesec obremenjen z aplikacijo,« pojasnjuje o možnosti izbire asistentka na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. »Veterinarji priporočamo izbiro preparata, ki deluje repelentno, torej že vnaprej odbija zajedavce, kar je posebej pomembno tudi pri preventivi bolezni, ki jih prenašajo komarji in peščene muhe. Izbiramo med preparati, ki imajo daljši čas delovanja. Šamponi in posipi načeloma ne učinkujejo dolgoročno, ampak le trenutno.« Asist. dr. Ravnik Verbičeva dodaja, da se preparati za mačke in pse lahko razlikujejo, in nekateri bodo celo toksični, če jih ne boste uporabili na pravi živalski vrsti, zato ne delite preparata med psom in mačko. Tudi žvečljive tablete se ne smejo deliti, saj zdravilna učinkovina ni enakomerno porazdeljena.
»Takih in podobnih 'skrivnosti' je še veliko, zato je pomembno, da vam pri izbiri pomaga strokovnjak z znanjem s tega področja. In zapomnite si: noben preparat ob pravilni uporabi ni tako nevaren, kot je nevarna bolezen, ki se lahko razvije iz okužbe, zato so zadržki, da tega strupa pa že ne boste dajali na svojo žival, povsem nesmiselni,« veterinarka sklene pogovor o boleznih, ki jih prenašajo zunanji zajedavci, predvsem klopi.
