Janez Kovačič Janez Kovačič
10.11.2022 05:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
epa10297953 French President Emmanuel Macron walks out Elysee Palace to welcome Colombian President Gustavo Petro ahead of the Paris Peace Forum in Paris, France, 10 November 2022. EPA/YOAN VALAT
Yoan Valat

Tudi Volkswagen iz Rusije?

Podobno kot drugi avtomobilski koncerni si tudi nemški Volkswagen na vse pretege prizadeva čim manj boleče in s čim manjšimi izgubami umakniti se z ruskega trga. Odkar je ruska vojska vkorakala na ukrajinsko ozemlje in je Zahod uvedel sankcije proti Moskvi, je proizvodnja vozil v Rusiji praktično nemogoča. Nobena izjema ni VW, ki ima svojo tovarno v kraju Kaluga blizu Moskve, v katero je od leta 2009 vložil milijardo dolarjev, v njej pa dela 4200 zaposlenih. Viri blizu uprave koncerna pravijo, da vodstvo mrzlično išče rešitev in da se vse bolj nagiba k popolnemu umiku iz Rusije. V tem primeru bi bil koncern verjetno prisiljen v prodajo svoje naložbe s precejšnjo izgubo. (ak)

Macron napoveduje višje subvencije za nakup električnih vozil

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v času pariškega avtosalona napovedal zajetno povečanje subvencij za nakup električnih avtomobilov. Te naj bi naslednje leto povečali na 7000 evrov za tiste z nižjimi prihodki in na 5000 za vse druge, ki se bodo odločili za nakup novega električnega avtomobila. Prav tako je za leto 2024 napovedal program najema električnih vozil za 100 evrov na mesec za družine z nižjimi dohodki. Ključna težava pa je, da francoska avtomobilska industrija pri razvoju električnih vozil zaostaja za (zlasti) azijsko konkurenco. To je verjetno tudi razlog, zakaj je prvi mož koncerna Stellantis Carlos Tavares izjavil, da bi bilo smiselno nekoliko omiliti načrte EU, ki do leta 2035 namerava prepovedati prodajo vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Po njegovem bi moral biti prehod bolj postopen, pomembno vlogo pri tem pa bi moral odigrati hibridni pogoni kot premostitvena alternativa. »Takšen hiter prehod je dogmatski in bi lahko izzval negativne družbene posledice,« je bil kritičen Tavares. (ak)

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta