12. Festival Maribor: glasba premošča in povezuje

Poznopoletni oziroma zgodnjejesenski program strnjenih koncertov resne, klasične ... komponirane glasbe ima v Mariboru že dolgo in zavidljivo tradicijo. Prav letos mineva pol stoletja, odkar so (predvsem v viteški dvorani mariborskega gradu) prvič pripravili cikel koncertov baročne glasbe. Za njegov uspešni obstoj je najbolj zaslužen pianist, čembalist, glasbeni pedagog in kritik Janko Šetinc. Četrt stoletja kasneje so spored razširili še na druga obdobja in nastal je Glasbeni september. Ta se je leta 2008 razširil v Festival Maribor, ki ga letos - dvanajsti se je s slavnostnim otvoritvenim koncertom dunajske Haydnove filharmonije pod vodstvom Nicolasa Altstaedta, izvedli so variacije na rokokojsko temo Petra Iliča Čajkovskega (1840-1893) ter Haydnovi simfoniji št. 60 in 102, v dvorani Union začel drevi in se bo z zaključnim koncertom pod imenom Ni meja, ni nasprotij končal prav tam v četrtek, 19. septembra - posvečajo častitljivima obletnicama predhodnikov. V ponedeljek, 16. septembra, bo festival z večerom samospevov pod imenom Izmenjava zakladov v izvedbi Therese Plut (sopran) in Nejca Lavrenčiča (klavir) gostoval še v komorni dvorani Congress v avstrijskem Gradcu.

V duhu odprtosti

Sploh pa je Festival Maribor, vsaj vse odkar obstaja pod tem imenom, tudi slavnostna manifestacija vključevanja in sobivanja različnih pristopov h glasbeni umetnosti ter preseganja meja med zvrstmi. Kakšno leto bolj, kakšno manj. Morda sta bila ustanoviteljica in prejšnja direktorica Brigita Pavlič ter "njen" programski vodja, slavni avstralski dirigent in violinist Richard Tognetti bolj naklonjena radikalnejšim izletom iz pretežno klasične paradigme. A v duhu odprtosti, strpnosti in medsebojnega oplajanja različnih, včasih na videz celo nasprotnih pristopov je sestavljen program tudi zadnje tri sezone, odkar vodi festival vodja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Barbara Švrljuga Hergovich, za umetniško vodstvo pa zadnji dve leti tudi formalno skrbi francosko-nemški violončelist in dirigent ter vodja orkestra Haydnove filharmonije Nicolas Altstaedt (ki je s festivalom sodeloval že prej).

Od renesanse do elektronike

Ob bolj tradicionalnih klasičnoglasbenih koncertih je izpostavila še tri osrednje, ki izstopajo iz tega koncepta, a se vendarle (morda celo prav zato) vklapljajo v festivalski kontekst. Pa ne le kot kontrast, ki poudarja osnovo. Pojutrišnjem zvečer bo v veliki Maistrovi dvorani Narodnega doma nastopil dunajski Zelenjavni orkester, ki igra na glasbila, sproti izdelana iz zelenjave. Pri njihovem nastajanju in preizkušanju bo mogoče na brezplačni delavnici v Narodnem domu sodelovati že jutri od 17. ure naprej. V torek, 17. septembra, bodo v dvorani Union pod naslovom Povezovanje stoletij nastopili Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, francoski tubist Michel Godard, ki ob jazzovskem muziciranju intenzivno proučuje srednjeveško in renesančno, torej predklasično glasbo, in mariborski etnojazzovski pihalec Vasko Atanasovski (ta bo s svojim sinom, violončelistom Arielom Veijem Atanasovskim, v Narodnem domu nastopil še v sredo, 18. septembra, ob 17. uri). Zaključni koncert, ki druži klasično in modernistično resno glasbo ter sodobno elektroniko, pa bo izvedel No Borders Orchestra (dirigiral bo Premil Petrović), ansambel, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki iz držav nekdanje Jugoslavije.