Andrej je lani za dober namen tekel, letos pa hodi.
Andreja Težaka - Teškyja
“Lani sem tekel in kasneje slišal od veliko ljudi, da bi se mi veliko raje pridružili, če bi hodil. Zato bom letos hodil, ker bi rad, da pride čim več ljudi. In hodil bom po hribih, ker smo na njih Slovenci lahko res ponosni in ker po njih radi hodimo. Poanta letošnjega projekta #standupmaratonec je predvsem v druženju, v širjenju ideje kvalitetnega preživljanja časa v gorah. Seveda pa tudi dobrodelnost in to na več nivojih. Vsak bo dobro delo naredil najprej zase, ko se bo premikal, potem pa bomo skupaj dobrodelni še do otrok v projektu Botrstvo,”
z njimi vsaj malce odpiramo oči in opozarjamo, da nimamo vsi enakih možnosti, in poskušamo pozvati ljudi, da pomagajo. Sočutje in solidarnost sta temeljnega pomena za preživetje družbe v 21. stoletju. Želimo si, da bo tudi vladajoča politika kdaj slišala naše klice.”
“Za vice sem skoraj enako razpoložen tako na poti navzgor kot navzdol, navzgor mi sicer večkrat zmanjka sape, ampak rad se ustavim, zadiham in navržem kakšno šalo. Navzdol na treningih bolj leti in se slabše slišimo, ampak tudi tukaj se odpira veliko zabavnih tem,”
“Od lanskega maja, ko sem pretekel 600 kilometrov v desetih dneh, se praktično nisem ustavil. Treniram vsak dan in tečem ogromne razdalje, ves čas v kombinaciji z višinami. Mislim, da še nikoli nisem bil tako dobro pripravljen. Za projekt #standupmaratonec na Zlatorogovi poti sem več kot dovolj pripravljen, moral se bom držati nazaj, ker bi res rad hodil skupaj z ljudmi, v načrtu pa je še veliko norih projektov,
Članek je bil objavljen v reviji STOP.