(AVDIO in VIDEO) Podkast Večer v živo z Albertom in Leonido Mrgole: "Izkušnja je za otroka dragocenejša od vsake šole"

Sogovornika svetujeta konkretno, iz prakse ali življenja, saj sta tudi sama starša štirih otrok. O vzgojnih zagatah in rešitvah, s katerimi sta se srečevala kot starša najstnikov, beremo v njuni knjižni uspešnici Izštekani najstniki in starši, ki štekajo.

Prisluhnite pogovoru na povezavi TUKAJ.

{soundcloud_api}{/soundcloud_api}

Počitnice se počasi zaključujejo. Pravita, da sta letos vanje vstopila zelo utrujena in pretresena zaradi zgodb, ki sta jih srečevala pri svojem delu. Le- te so bile posledica razmer, v katerih so se znašli učenci in starši v minulem šolskem letu. Kakšne so bile stiske otrok in staršev?

Leonida: "Izzivi so bili sicer podobni kot vsako leto, izražali so se na različne načine. Ker sem v najinem tandemu jaz tista, ki sprejema klice, sem prestregla veliko pretresljivih zgodb. To so bile take zgodbe, ob katerih si rečeš, ko jih slišiš, da si jih ne zasluži nihče. Med otroki in njihovimi starši so se pojavljale razne tesnobe, anksioznosti, samomorilna nagnjenja, motnje hranjenja … Skratka, srečevala sva se z najtežjimi oblikami stisk, na katere sva v normalnih razmerah naletela občasno, le tu in tam. Oba sva čustveno pregorevala, saj do neke mere lahko držiš distanco do zgodb, ki jih slišiš, a je bilo letos vseeno prehudo …V nekem trenutku sem bila jezna na vse. Lahko rečeva le: bilo je težko za otroke, starše, učitelje in nas terapevte."

Albert: "Občutek sva imela, da sva izgubila točko upanja, enostavno smo se znašli v razmerah, ko se nismo mogli več na nikogar nasloniti, ko nismo več mogli reči, da bo za rešitev poskrbel sistem. Občutek, da si z vsem težkim bremenom prepuščen sam sebi, je zelo hud. Te zgodbe sem ob neki priložnosti prenesel tudi predsedniku države in bil je vidno pretresen, ko jih je slišal. Ni mogel verjeti, da gre za tako globoke in razsežne ter resne stiske otrok, staršev in družin. Če bi jaz slišal za take stiske, bi ukrepal. Vendar se v enako zgodbo, kot trenutno kaže, znova podajamo jeseni, tudi tokrat nepripravljeni."

Kako pa se lahko otroci in starši vendarle pripravimo, da bo prehod v novo šolsko leto čim manj stresen, prijeten, čim bolj 2mehak"?

Albert: "Ideja, da bi ta prehod speljali »mehko«, kot pravite, zame ni na mestu. Že prehod iz počitnic v delo v »nekovidnem« obdobju je stres. Čas, v katerem smo, pa je ta prehod stres na potenco, saj smo se znašli v negotovosti. V tem primeru zagovarjam idejo, da stres obvladujemo takrat, ko se ga zavedamo. V tem primeru je zavedanje stresa to, da se zavedamo negotovosti in protislovnih sporočil, ki nam onemogočajo, da bi se zregulirali. Ko pride do tovrstne stresne situacije, je dobro, da se je zavemo, jo ozavestimo in se vprašamo, kaj so v tej situaciji naše prioritete."

Leonida: "Tako je, dobro je, da v takih situacijah izberemo stvari, ki so nam bolj pomembne: to, da se imamo dobro, da smo povezani, da komuniciramo me seboj, da se dogovorimo, ali so nam res pomembne ocene in šolski uspeh, ali nam je bolj pomembno, da gremo skupaj v gozd in preživimo čas skupaj. Moramo poudariti še nekaj; otroci, ki živijo v varnem okolju, se bodo intelektualno razvijali tudi brez šole, kajti otroci se učijo iz izkušenj in ne samo iz knjig in zvezkov. To pomeni, če otrokom omogočimo izkušnjo, ki je lahko že en sam izlet v naravo, skupno kuhanje, pospravljanje itd., jim omogočimo učenje."

Albert: "Trenutno berem raziskave o tem, kaj je v šolanju med pandemijo delovalo in kaj ne, in v njih ugotavljajo, da starši, ki delujejo pod stresom, ne funkcionirajo dobro, niso tolerantni, niso ustvarjalni itd., kar vpliva na vzdušje v družini in posledično na reakcije otrok. Staršem svetuje, da izstopijo iz stresa in poskrbijo za načine, s pomočjo katerih bodo zaživeli bolj mirno, bolj uravnoteženo, kar pomeni, da bo potrebno spregledati določene zahteve in pričakovanja."

Poudarjata tudi, da je zelo pomemben gradnik za uspešno vzgojo zdrav partnerski odnos.

Leonida: "Predvsem bi rada razčistila, kaj pravzaprav pomeni zdrav partnerski odnos. Midva sva modrejša in starejša in izgledava, kot da sva ves čas zaljubljena in da se nikoli ne skregava, kar ni res. Tudi midva se namreč skregava in imava dneve, ko imava odnos na distanci. Tisto, kar je ključno za zdrav partnerski odnos je, kar je že prej omenil Albert, sposobnost zavedanja težav in izzivov v odnosu. Tovrstno zavedanje namreč pomeni, da v odnosu dozorevamo in da delamo na odnosu. Temu jaz rečem zdrav odnos."

Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo in na Youtube kanalu.

Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
 

Prisluhnite pogovoru na povezavi TUKAJ.

{soundcloud_api}{/soundcloud_api}