Avtogeni trening je metoda, s pomočjo katere dosežemo globoko sproščenost in stanje samohipnoze ali pasivne koncentracije. Razvil jo je nemški psihiater in nevrolog Johannes Heinrich Sultz. O preprosti metodi, ki se jo lahko nauči vsak, in se zgodi v 6 korakih, smo se pogovarjali s psihologinjo, učiteljico čuječnosti, avtorico meditacij in knjige Predihajmo stres, dr. Sabino Prah.
Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli:
· kaj je avtogeni trening,
· kako ga pravilno izvajamo v 6 korakih,
· kako pogosto jo izvajati in koliko časa,
· kako metoda deluje na naše telo in našo podzavest,
· kaj pomeni, ko smo v hipnotičnem stanju, in kaj se takrat dogaja z nami,
· kako se iz hipnotičnega stanja vrnemo v budnost,
· kakšno moč imajo naše misli,
· kako izkoristiti izjemen potencial naših misli in našega notranjega sveta,
· kaj je vse je lahko meditacija,
· katere so še tehnike sproščanja in kako izbrati pravo zase
· in še veliko navdihujočih misli o življenju.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Z avtogenim treningom dosežemo globoko sproščenost. Zakaj je pomembno, da doživimo to stanje?
"Avtogeni trening je izjemna tehnika, ki nas popelje v globoko sproščenost, kar je v trenutnih časih izjemno pomembno. Če se navežem na teorijo o možganskem valovanju; večino svojega budnega časa preživimo v beta stanju, takrat smo osredotočeni, aktivni itd. Ko postanemo preobremenjeni in smo pod vplivom stresa, preidejo naši možgani v gama stanje, kar je na nek način lahko koristno, saj nam pomaga, da se uspešno spopademo z izzivi, hkrati se v tem stanju aktivira simpatični živčni sistem, kar vodi v pospešeno bitje srca, hitro in plitko dihanje, mišice so napete in tako pripravljene na boj ali beg itd. Če prepogosto in predolgo ostajamo v tem stanju, to lahko postane težava, saj takšno stanje začne izčrpavati naše telo, kar ima lahko za posledico fizično bolezen ali duševne težave, kot je npr. anksioznost, depresija itd. Zato je pomembno, da telo čim večkrat vrnemo nazaj v umirjeno, sproščeno stanje, ko je aktiviran naš parasimpatični živčni sistem. Aktiviramo ga lahko na različne sproščujoče načine, na primer gremo na sprehod v naravo ali pa izvedemo kakšno tehniko sproščanja; tehniko dihanja, vizualizacijo, meditacijo, avtogeni trening itd. Zelo dobro je, da ob izvajanju katerekoli tehnike sproščanja, zapremo oči, ker na ta način preidemo v alfa stanje, ki je stanje globlje sproščenosti. V tem stanju ostajamo osredotočeni, hkrati pa postanemo dojemljivi za nove informacije in nova učenja. Tik preden zvečer zdrsnemo v spanec, smo v theta stanju, ko smo še bolj sproščeni in še bolj sugestibilni ter dojemljivi za nove informacije. Ta čas lahko izkoristimo za meditacijo, avtogeni trening in podobne tehnike. Dobro bi bilo, da maksimalno izkoristimo to polje direktnega vstopa v podzavest. Ko v tem stanju vnašamo informacije v svojo podzavest, so le – te bolj učinkovite in bodo dalj časa ostale z nami. Na ta način spreminjamo svoje mišljenje in posledično svoje vedenje. Skratka, stanje globoke sproščenosti ima velike potenciale za spremembo in duševno rast."
Zakaj je, po vašem mnenju, avtogeni trening morda boljši od ostalih tehnik, s pomočjo katerih prav tako vstopamo v podzavest, kjer ustvarjamo vzorce in prepričanja, ki nas podpirajo?
"Misli imajo zelo velik vpliv na naša čustva, naše telo in naše vedenje, kar dokazuje veliko znanstvenih konceptov in znanstveno preverjenih teorij, med drugimi tudi kognitivno-vedenjska terapija, ki pravi, da naše misli vplivajo na to, kako se počutimo. Ni konkretna situacija tista, ki povzroči, kako se počutimo, ampak naša interpretacija te situacije. To lahko ponazorim s primerom; sprehajamo se po gozdu in zaslišimo nenaden šum. Nekdo bo pomislil, da je v bližini kača in bo morda doživel naval strahu ali panike. Nekdo drug pa bo v isti situaciji pomislil, da je v grmovju morda ptič ali veverica, kar bo v njem vzbudilo občutek radovednosti, pričakovanja, skratka, počutil se bo bolj sproščeno od tistega, ki je v šumu prepoznal nevarnost. To je slikovit dokaz, kako misli vplivajo na naše telo, čustva in vedenje. Z različnimi tehnikami umirjanja lahko pridemo do občutka miru in sproščenosti, ko je dostop do naše podzavesti in možnost spreminjanja naših misli lažja. Pri tem si lahko pomagamo s tehnikami sproščanja, kot so tehnike dihanja, imaginacije, vizualizacije, postopno mišično sproščanje, tudi avtogeni trening. Pri vsaki od teh tehnik dosežemo sprostitev na različne načine. S postopnim mišičnim sproščanjem sprostimo telo in s tem umirimo tudi naše misli in čustveni naboj. S pomočjo vizualizacij lahko preko prijetnih slik ustvarimo sproščenost tudi na telesnem nivoju. Pri avtogenem treningu pa ustvarjamo asociacije med izbranimi mislimi oz. gesli in telesnimi občutki sproščenosti. S to tehniko lahko torej pridemo do globlje sproščenosti, vendar vsaka od on sprostitvenih tehnik ponuja nekaj svojega in koristnega in težko je reči, katera je boljša in katera slabša, saj smo si tudi mi med seboj zelo različni. Je pa res, da je avtogeni trening med mojimi klienti zelo priljubljen, saj z njegovo pomočjo pridejo zelo hitro do zelo globoke sprostitve. Všeč jim je tudi to, da na koncu lahko dodajo kakšno lastno geslo, s pomočjo katerega lahko oblikujejo novo zgodbo o sebi, drugih ali svetu."
Avtogeni trening je tehnika v 6 koraki. Kateri so ti koraki?
"Avtor metode, psihiater in nevrolog Shultz, je bil radoveden, kaj se dogaja z ljudmi, ko so v globokem hipnotičnem stanju. Ugotovil je, da zaznavajo v telesu občutek teže in toplote, dihanje in bitje srca se umirita. Te ugotovitve je nato uporabil za izhodišče svojega sistema, ki ga poznamo kot avtogeni trening. Izbral je taka gesla oziroma sugestije, ki so povzemala stanje globoke sproščenosti v hipnotičnem stanju. Sama tehnika je sestavljena iz treh delov."
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.