Blejski strateški forum v slovenski diplomaciji nosi gotovo prestižen predznak. Tokrat bo prva dva dni septembra že 16. po vrsti. Vendar so pričakovanja morda večja kot prej, kajti v tem semestru Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Zato je vanj uprtih več oči, ker naj bi bil forum tudi eden od vrhuncev tega predsedovanja. Recimo ob boku neformalnemu vrhu EU-Zahodni Balkan.
Napoved agende blejskega strateškega foruma tudi obljublja izzivalne in celo pereče teme, ki pestijo EU: od doprinosa h konferenci o prihodnosti Evrope do stabilnosti v evropski soseščini. Zanimivo, da v ospredju ni več pandemije, ki je v veliki meri zaznamovala debate na lanskem forumu. Ta se je tudi v veliko večji meri, kot se bo letošnji, odvijal na daljavo.
Vendar s pandemijo še nismo opravili. Mnogi s strahom pričakujejo jesen, saj pri nas nismo dosegli zastavljenih ciljev v precepljenosti prebivalstva. Dobra dva tedna pred začetkom foruma je sicer težko govoriti o tem, kakšna bo bolj ali manj zvezdniška zasedba udeležencev. Da bodo, kot je videti, prišli vsi prvaki glavnih evropskih institucij, torej Charles Michel iz Evropskega sveta, David Sassoli iz Evropskega parlamenta, pa verjetno tudi Ursula von der Leyen iz Evropske komisije, pa še, recimo, predsednik Evropske investicijske banke Werner Hoyer, verjetno ni vprašljivo. Potrditev obiska pričakujejo slovenski prireditelji iz zunanjega ministrstva tudi še od nekaterih premierjev in zunanjih ministrov. Pri tem si na vso moč prizadevajo, da bi na Bled prišla najmočnejša voditelja v EU: nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Vendar ne iz Berlina in ne iz Pariza potrditev obiska Bleda še ni prišla.
Če ju na koncu ne bo, bo priročen izgovor, da je tako zavoljo vse večjega tveganja za okužbo z novim koronavirusom. A tako pojasnilo bo žal prikrilo nekaj drugega. Če bodo na Bledu že govorili o prihodnosti Evrope, je treba razumeti, da se EU vse bolj deli na države z vladami, ki bi ohranile liberalno demokracijo, in na tiste, ki skušajo uveljaviti tako imenovano iliberalno demokracijo. Liberalna demokracija je EU gotovo naredila za eno najprivlačnejših svetovnih območij za življenje ljudi. Pod iliberlano demokracijo pa se države vračajo k domnevnim tradicionalnim vrednotam, ki so zaznamovale preteklost stare celine. In tisto ni bila zgolj romantična preteklost, pač pa je bila tudi preteklost, polna konfliktov in vojn. Temu so želeli za vselej narediti konec prav z ustanovitvijo EU.
Slovensko predsedovanje bi moralo na tem razpotju načeloma zavzeti tehnično nevtralno pozicijo. Toda glede na to, kako se je sedanja vlada Janeza Janše v letu in pol obnašala, lahko z gotovostjo trdimo, da bo pristranska. Bati se je, da ne le v lastno škodo, pač pa tudi v škodo EU. In tako je omahljivost zvenečih imen glede obiska Bleda mnogo bolj razumljiva kakor zgolj zavoljo covida.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
