Janez Kovačič
Na Hrvaškem, pa tudi drugje, ne pojenja zanimanje za podjetje Rimac Automobili. Gre za zagonsko podjetje, ki slovi predvsem po svojih ekstremnih električnih športnih avtomobilih. Pred nedavnim so se v javnosti pojavili namigi o tem, da bi lahko kupili slovitega Bugattija, ki je v rokah koncerna Volkswagen.
Rimac Automobili (podrobneje smo ga predstavili sredi letošnjega maja) je že zdavnaj prerasel svojo "zagonskost", kajti vse več je znanih avtomobilskih imen, ki si želijo bodisi sodelovati bodisi postati solastniki. Največ je v tej smeri storil sloviti Porsche, ki je pred nekaj meseci svoj lastniški delež povečal na krepkih 15,5 odstotka, solastniki pa so tudi Kia in z njim Hyundai ter še nekaj manj znanih podjetij. Rimac Automobili ima zdaj zaposlenih okoli 900 ljudi, kar pomeni, da je kar veliko podjetje, njegov ustanovitelj in največji lastnik Mate Rimac pa je pred časom napovedal zaposlitev še 400 ljudi. Kaj bi lahko bilo v ozadju posla z Bugattijem?
To znano avtomobilsko ime je v lasti Volkswagna, vendar v zadnjih letih in sicer ne prinaša kakšnega posebnega denarja, prej obratno. Bolj ali manj je znano, da je Bugatti pristal v nemškem naročju, potem ko si je to v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zaželel in tudi izpeljal zdaj že pokojni dr. Ferdinand Piëch, ko je bil najmočnejši človek koncerna VW. Piëch je prav tako pripomogel k temu, da so v Wolfsburgu tudi lastniki Lamborghinija (formalno je ta pod okriljem Audija), Ducattija, nekdaj zelo uspešnega Ital Designa ... Toda časi so se bistveno spremenili. Ni skrivnost, da se hoče VW vsaj nekaterih teh zvenečih imen znebiti, kajti razvoj avtomobilov gre v povsem drugo smer, poleg tega se mora koncern ubadati še z nekaterimi drugimi, sicer zelo dragimi grehi. In zakaj potem Rimac Automobili?
Po mnenju nekaterih, ki nekaj bliže poznajo delo podjetja Rimac Automobili, je to doslej izdelalo le nekaj avtomobilov. Zelo močni pa so pri izdelavi posameznih električnih in drugih (pogonskih) sklopov, vse drugo, kar je potrebno, da avto zapelje na cesto in še prej pridobi vse nujne teste (dovoljenja), pa je treba drago plačati. Če bi torej prišlo do zamenjave Bugattijevega lastništva, bi hrvaško podjetje verjetno pridobilo vsa ta dovoljenja (recimo atest zračnih varnostnih blazin, kar stane veliko) in povrhu še nekaj avtomobilske imenitnosti, ki ne more škodovati. VW bo verjetno posel končal tako, da bo Bugattija predal v hrvaške roke v zameno za povečanje lastniškega deleža, ki ga že ima preko Porscheja, in tako prišel do Rimčeve tehnologije. To pomeni tudi, da je hrvaško podjetje vendarle precej cenjeno in je že postalo ime predvsem v svetu električnih avtomobilov, poleg tega naj bi njegova tržna vrednost po objavi morebitnega posla z Bugattijem narasla na okoli 500 milijonov evrov. Upoštevaje dejstvo, da se začenja silovita dirka za povečanje prodaje električnih baterijskih vozil - samo na Kitajskem naj bi VW v prihodnjih štirih letih investiral kar 15 milijard evrov -, bi bilo vse tisto, kar ima in zna Rimac Automobili, za nemški koncern dovolj pomembno, da se odloči prodati Bugattija. Tako v Volkswagnu kot pri družbi Rimac Automobili so tiho, kar verjetno pomeni, da ne gre zgolj za nekakšno (novinarsko) raco. In če bo posel vendarle sklenjen, bo to pomenilo, da je slavni Bugatti v tej zgodbi zgolj drobiž.
