Vsebino omogoča Hrvaška turistična skupnost
Številni Slovenci se vsako leto na letni oddih podajo v Dalmacijo, kjer jih poleg urejenih letovišč z neskončnimi plažami vedno znova navdušijo tudi bogata zgodovina, številne možnosti za aktivni oddih v lepo ohranjeni naravi in slastna lokalna kulinarika. Če še niste med poznavalci zadrskega in šibeniškega območja, boste v članku zagotovo izvedeli veliko novega.
V Zadru in okolici lahko na vsakem koraku naletite na ostanke tritisočletne zgodovine, ki so jo zaznamovale vladavine Liburnov, Rimljanov, Bizantinskega cesarstva in Benečanov. Vsak dan ob 10., 12. in 18. uri lahko na vodenem sprehodu po Zadru z vodnikom odkrivate vse pomembne kotičke iz zgodovine mesta in pokusite najokusnejši zadrski liker Maraschino, pripravljen iz esence zrelih plodov dalmatinske višnje maraske in njenega mladega listja. Pili so ga Casanova, Napoleon in Alfred Hitchcock, o njihovem okusu pa najbrž ne gre dvomiti.
„Sveta trojica“: ribe, vino, oljčno olje
In če smo že začeli s kulinariko, lahko z njo tudi nadaljujemo, kajti nič ne prikaže tradicije in zgodovine nekega območja bolje kot njegova avtohtona živila. „Sveta trojica“ zadrske in šibeniške kuhinje so ribe, vino in oljčno olje, tipične sestavine sredozemske kuhinje, ki je bila zaradi svojega dobrega učinka na zdravje uvrščena na Unescov seznam nematerialne kulturne dediščine. Dopolnjujejo jo kulinarični užitki z drugimi morskimi sadeži, denimo črna rižota s sipo, dagnje „na buzaru“, lignji in sardelice na žaru. Med značilnimi poslasticami so še hobotnica v solati ali pod peko, razni brodeti, vložene marinirane inčune pa lahko vzamete tudi s sabo domov. Poleg rib lahko ugriznete v sočno jagnjetino ali vrhunski paški sir iz ovčjega mleka, ki mu značilen okus dajo divja zelišča, na katerih se pasejo paške ovce. Vse te dobrote lahko v restavracijah na „rivi“ poplaknete s kozarcem vrhunskega črnega vina, zinfandla, merlota ali caberneta, pri tem pa opazujete živahno dogajanje na ulicah Zadra ali Šibenika. Pokusite pa jih lahko tudi na degustaciji v kateri od manjših družinskih vinskih kleti, ki jih obkrožajo slikoviti vinogradi. Na vsem območju Zadrske županije, od zaledja do otokov, pa je mogoče spoznavati tudi pridelavo in okuse oljčnega olja v vseh odtenkih zelene. Kot začimba ga lepo dopolnjuje tradicionalno pridelana morska sol, katere pridelavo lahko spoznate v muzeju v Ninu.
To zanimivo mesto je le eden od zgodovinskih biserov severnega Jadrana, čeprav je vsaj tako zanimivo kot bolj znana Zadar in Šibenik. Po starih zapisih je v Ninu v času Liburnov živelo okrog 40.000 ljudi, v rimskem času 20.000, kralj Tomislav pa je imel v Ninu pripravljeno pomorsko floto, ki jo je sestavljalo 15.000 aktivnih mornarjev in veslačev na posebnih barkah „condurah“ in „sagenah“. Danes ima Nin skupaj s širšim območjem nekaj čez 4600 prebivalcev, za obiskovalce pa je najbolj zanimivo njegovo slikovito srednjeveško jedro, ki ga krasi bronasti kip Gregorja Ninskega, škofa ter velikega zagovornika staroslovanskega jezika ter ljudske pisave. Izročilo pravi, da če se dotaknete njegovega palca, je sreča zagotovljena. V le 15 kilometrov oddaljenem in precej večjem Zadru je mogoče občudovati številne arhitekturne stvaritve iz časa Rimljanov in Benečanov, toda mestno obzidje je – poleg paške čipke – tista dediščina, zaradi katere je Zadar pod zaščito Unesca. Zgodovino mesta in njegovih prebivalcev si lahko obiskovalci ogledajo v številnih muzejih, nekdanji rimski forum pa je privlačno prizorišče številnih dogodkov. Največja atrakcija Zadra zadnjih let pa so zagotovo Morske orgle, ki skupaj z instalacijo Pozdrav soncu zlasti v večernih urah na sprehajališče ob morju pritegnejo množice turistov, da prisluhnejo zvokom valov, ki oblivajo obalo, in spremljajo navdihujočo igro barv na tleh.
Dva spomenika za Unesco
Z bogato zgodovino se prav tako lahko pohvali Šibenik, nekoč največje dalmatinsko mesto po številu prebivalcev, ki ima na Unescovem seznamu kar dva spomenika: katedralo sv. Jakoba, ki so jo gradili več kot sto let, ter renesančno trdnjavo sv. Nikolaja iz 16. stoletja, eno od le treh ohranjenih tovrstnih trdnjav v Sredozemlju. Številni so prepričani, da je Šibenik najlepše odkriti z njegove morske strani, saj lahko tako uživate v elegantnih obrisih, ki se jih morda spomnite iz priljubljene serije Igra prestolov. Ta hrvaški biser je bil prvič omenjen leta 1066, v darilni listini kralja Petra Krešimira IV., zato mu pravijo tudi Krešimirjevo mesto. Če milenijsko mesto obiščete poleti, lahko ujamete Mednarodni otroški festival, ki je edini na svetu, festival Večera dalmatinske šansone in slikoviti Šibeniški srednjeveški sejem.
Šibenik pa je tudi dobro izhodišče za izlete v okolico, tako v zaledje kot na morje.
Med Kornati in Krko
Med otoki šibeniškega arhipelaga, med katerimi so znani Kaprije, Murter, Zlarin in Prvić, imajo posebno mesto zagotovo Kornati. Kar 89 otokov in otočkov, veliko med njimi jih je nenaseljenih, tvori istoimenski narodni park, ki ga je najlepše obiskati z jadrnico, kajakom ali supom. Tako lahko uživamo v kristalno čistem, turkiznem morju, ki obliva kar 238 kilometrov obale. Proti celini pa se lahko obiskovalci podajo v narodni park Krka, ki ga je oblikovala istoimenska reka na 75 kilometrov dolgi poti skozi globoke soteske. Največja znamenitost parka so bučni slapovi, na primer veličasten Roški slap in Skradinski buk, visok 47,5 metra, pod katerimi pritegnejo poglede turkizno modri tolmuni. V parku si je mogoče ogledati tudi ostanke kulturne dediščine, katoliški samostan Visovac in pravoslavni samostan Krka. Visovac stoji na otočku sredi Visovškega jezera, frančiškani, ki so ga naselili sredi 15. stoletja, pa so skozi čas na njem ustvarili čaroben vrt iz dreves, cvetja, povrtnin in sadja, nad katerim so navdušeni tako romarji kot običajni turisti.
Celo gorovje je naravni park
Naravno prepreko med obalo in celino na območju Zadra in Šibenika tvori gorovje Velebit, s 150 kilometri najdaljše na Hrvaškem. Celotno gorovje je zavarovano kot naravni park s površino več kot 2000 km2, znotraj njega pa se nahajata dva narodna parka, Severni Velebit in Paklenica. Velebit obiskovalcem kaže dva obraza, gole, surove skale proti morju in nepregledne gozdove proti notranjosti, omogoča pa nepozabne poglede daleč na morje. Številni zanimivi naravni pojavi, divje soteske, globoke jame in nenavadno oblikovane stene že desetletja vabijo pohodnike, planince, jamarje, gorske kolesarje in plezalce. Slednji pridejo na svoj račun predvsem v Paklenici, kjer je urejenih približno 590 smeri s težavnostjo od 5 do 9a. Na južnem Velebitu pa vabijo Cerovačke špilje oziroma Cerovške jame, največji turistični kompleks jam na Hrvaškem.
Raj za ptice in ornitologe, pa tudi ribiče in kolesarje
S tem pa naravnih parkov v tej regiji še ni konec. Naravni park Vransko jezero je močvirno območje v zaledju Zadra, znano kot zatočišče za kar 251 vrst ptic. V času jesenskih selitev se ob jezeru dnevno ustavi tudi 20.000 ptic, ornitologi pa so jih v enem dnevu našteli tudi že 400.000. Jezero je raj za ribiče, okoli njega ali ob njem pa je speljanih tudi nekaj kolesarskih stez, tako da lahko naravni park raziskujete na dveh kolesih. Najlažja, nekoliko več kot šest kilometrov dolga makadamska proga je primerna za družine in začetnike, najdejo pa se tudi zahtevnejši izzivi. Po jezeru se lahko zapeljete s kajakom in opazujete vodne ptice iz neposredne bližine, v jezeru pa je dovoljeno tudi kopanje.
Eden najbolj zanimivih naravnih parkov v zadrski regiji je Telašćica z značilnimi, tudi do 160 metrov visokimi pečinami, ki segajo še 85 metrov v globino. Pod njimi se radi zadržujejo delfini, v skalah pod vodo rastejo številne vrste koral, med njimi tudi rdeče, v stenah pa si gnezda spletajo sivi in sredozemski sokoli. Obe vrsti veljata za ogroženi, zato so pečine zavarovano območje.
Pomlad je idealen čas za raziskovanje naravnih lepot in kulturne dediščine ter aktiven oddih na obali, vse to pa vam v izobilju ponujata zadrska in šibeniška regija.
