Urška Mlinarič
Pred nekaj tedni ste se vrnili s študija v Izraelu. Kako hitro je človek, ki pride poln novih idej in znanj, postavljen na realna tla?
Kam, kako naprej?
Izrael nikoli ni veljal za referenco na področju vzgoje in izobraževanja. Slovenci smo se na tem področju vselej zgledovali po severnih, skandinavskih državah. Zakaj Izrael pri izbiri magistrskega študija?
Velik del Evropejcev, tudi Slovencev, ima izdelano predstavo, po kateri so Judje tisti, ki getoizirajo, izvajajo psihično, fizično in ozemeljsko nasilje nad Palestinci. Ste dobili potrditev temu razmišljanju ob bivanju v Izraelu?
Kako pa je na Zahodnem bregu, ki ste ga imeli priložnost obiskati?
Kaj vam je dal sam študij, kar bi lahko vnesli v prakso v Sloveniji?
Ste lahko konkretnejši?
Dajemo v Sloveniji prevelik poudarek sledenju standardom in normativom v vrtcih in premalo prepoznavanju otrokovih potreb?
.
Kakšne spremembe bi torej predlagali, če bi imeli to možnost?
Kakšne so vaše izkušnje iz prakse? So se vzgojitelji pripravljeni spopasti z novimi načini v vzgoji, in ne nazadnje, ali smo starši na to pripravljeni?
Pa to najbrž ne pomeni, da se otroku v vrtcu ugodi v vsem? Kar se pogosto dogaja pri starših.
Kako pomembno je pri delu v vrtcu sodelovanje s starši?
Marsikdo bi vam ugovarjal, češ saj se starši že tako preveč vpletajo v delo vzgojiteljev, še zlasti pa učiteljev.
Zadnja leta kažejo, da smo zaradi permisivne vzgoje, ki je bila "v modi" zadnji dve desetletji, dobili tudi vse bolj agresivne najstnike. Po drugi strani tudi avtoritarna vzgoja ni najboljša. Katero pot svetujete?
Sami imate izkušnjo dela tako v vrtčevskih oddelkih brez romskih otrok kot v enoti v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti. Se delo vzgojitelja kaj razlikuje v romskih oddelkih?
Morate vložiti tudi več energije v delo z otroki?
Se je, odkar ste začeli delati v vrtcu, kaj okrepilo tudi zavedanje romskih staršev o pomenu vključenosti otroka v vrtec?
Pa je primerno, da se za romske otroke ustanavljajo vrtčevski oddelki znotraj romskega naselja? S tem se otroke nekako getoizira in nimajo možnosti za že zgodnjo socialno interakcijo z vrstniki zunaj romskega okolja.
Prekmurje pregovorno velja za strpno, multikulturno okolje, kjer Romi živijo v bistveno boljših razmerah kot na Dolenjskem. Pa vendarle, se strinjate, da tudi v tem koncu ni sobivanja, prepletanja med Romi in drugimi Slovenci?
Kako se spominjate svojega otroštva v Pušči, kjer živite še danes?
Ste bili, ker vaša mama ni Rominja, diskriminirani tudi v romski skupnosti?
Pa sicer, ste morali vselej dokazovati, da zmorete, kljub temu da ste Rom?
V enem od pogovorov mi je znani romski glasbenik Imer Trajo Brizani dejal, da lahko Rom uspe le, če odide iz romskega naselja in živi med večinskim narodom. Ste potemtakem vi izjema?
Kje pa vidite vzroke, da Romi na Dolenjskem še vedno marsikje živijo v človeka nevrednih razmerah in da se je zato država znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice? Ali če vprašam drugače: koliko sta za tamkajšnje razmere odgovorni lokalna in državna politika in koliko truda bi lahko v izboljšanje vložili Romi sami?
Koliko pa država vključuje Rome pri oblikovanju politik na tem področju?
Kako ocenjujete delo romskih organizacij pri uveljavljanju interesov romske skupnosti?
Imate romski izobraženci interes vključiti se v tovrstne romske organizacije, ste navsezadnje zaželeni v njih?
