Eden od delavcev na znanem francoskem smučišču je medijem razkril, kako je delati na takem kraju. Komaj je čakal, da se odpravi v prestižno smučarsko središče, kjer bi uresničil svoje sanje o dolgi smučarski sezoni, o njegovi zgodbi pa zdaj poročajo tuji mediji.
"Je še kaj bolj gnusnega kot to, da mora nekdo, ki si komaj privošči hrano, saj je sezonska plača še vedno okoli 116 evrov na teden, multimilijonarju, ki sedi v džakuziju, točiti šampanjec? Ko sem to videl, v nepremičninah, ki stanejo več kot 150.000 evrov na teden, začenjam verjeti, da ne," pravi neimenovan delavec.
Nekaj tednov po prihodu je opazil intenzivno pitje alkohola in uživanje drog med zaposlenimi, vse z namenom lažjega spopadanja s pritiskom zagotavljanja zahtevnih storitev. Bolj naivni gostje se tega razvrata niso zavedali, divji turisti pa so ga aktivno spodbujali, je povedal, piše Msn.com.
Dekle iz planinskega doma mu je povedalo, da svojo delovno uniformo skriva v eni od kuhinjskih omaric. "To ji omogoča, da se zabava vso noč in nato naslednje jutro takoj postreže zajtrk, preden se vrne v sobo spat, gostje pa se odpravijo na strmino," pripoveduje.
Zagotovila mu je, da je priprava jajc benedikt veliko manj boleča, če si še pijan, kot pa ko si mačkast. "Prijatelj, ki smo mu dali vzdevek Harry Potter, si je pod stopnicami pripravil majhno posteljo, da se mu po nočnem izhodu ni bilo treba vračati v sobo," je dejala.
Okrevanje po pijančevanju je ključnega pomena, zlasti kadar imajo gostje nora pričakovanja. Neka skupina je zahtevala, da ji za zajtrk postrežejo točno določeno vrsto jagod, nesrečni voznik pa je moral potovati devet ur, da jih je prevzel pri dobavitelju na jugu Francije.
Po vsem svetu aplikacije za zmenke omogočajo skoraj takojšnja srečanja tistim, ki so samski ali si želijo družbe. Ko ste na tako majhnem kraju, je ta družabna komponenta omejena z gorami, tudi ljudi je na voljo manj. "Novi odnosi se s to bližino intenzivirajo in se v kratki sezoni pospešeno razvijajo – presenečen sem, da gostje, ki so tukaj le en teden, najdejo čas za nove odnose," pravi delavec. Spomni se štirih prijateljev, ki so prišli iz Londona, in se takoj zapletli z ženskami.
"Ali odnosi, sklenjeni v gorah, trajajo? Najbrž je še prezgodaj, da bi odgovoril na to, zato se zanašam na svojega zaupnika, angleškega učitelja smučanja Davida in njegovo strokovnost - ne, na splošno ne," je dodal.
V gorah vlada drugačen družbeni red - smučarski učitelji so kralji, člani smučarskih patrulj so princi, skupine, ki nastopajo ponoči, so dvorni norci, nesmučarji pa navadni kmetje. Nekatera sodobna letovišča privabljajo množice ljudi, ki želijo biti zgolj videni, ne želijo smučati. Nekaj je tudi takih, ki v restavracijo pridejo oblečeni tako, kot da so pravkar prišli z modne revije.
"V običajnem življenju imajo ti ljudje, obdani s krznom in diamanti, visok status, bogastvo in moč. Tu so le slabiči," je poudaril. "Nekega popoldneva sem videl enega mojih najljubših pop zvezdnikov popivati v baru na pol poti navzdol po najstrmejšem smučišču. Obožujem njegovo glasbo, vendar sem izgubil vse spoštovanje do njega, ko sem ugotovil, da se je tja in nazaj peljal z žičnico," dodaja.
Vendar bo denar do neke mere vedno enak moči. "Druga skupina, ki je prispela s helikopterjem, mi je ob šampanjcu in ostrigah zaupala, da jim je concierge ponudil dame za spremstvo, čeprav so imeli s seboj žene in dekleta. Delavec na recepciji, s katerim sem govoril, je zvenel travmatizirano, ko se je spominjal noči, ko so ga prosili, naj pokliče in nažene fanta neke gostje. Očitno je želela uživati v večerji brez njega," pravi.
Slabo vedenje je tam zgoraj precej pogosto. Je kriva nadmorska višina, adrenalin ali veličastnost gora? Očitno ti pogoji dajejo ljudem dovoljenje, da se obnašajo drugače. "Zgodbe o celonočnih zabavah, ki se končajo z uničenimi kočami, so postale tako pogoste, da jim z iztekom sezone posvečamo vse manj pozornosti. Drugi učitelj smučanja, s katerim sem se nekoč družil, mi je povedal, da mu ženske redno dajejo kartice svojih sob in ga sprašujejo za ceno 'nočnega tečaja'," nadaljuje.
Videl je tudi ekipo moških v svojih tridesetih z visoko plačanimi in pomembnimi službami v Združenem kraljestvu, ki so sredi noči skakali po snegu. "Z grozo sem gledal, kako so tekli proti ogromnemu kupu snega in se metali vanj," se spominja.
"Tukaj sem srečal sezonce vseh starosti - od najstnikov do starejših od 70 let. Glavno spoznanje tega sijajnega življenja je, da je za mnoge delo tukaj mračno in brez ekonomskega smisla. Če nastanitev in hrana nista vključeni v vaše delovno razmerje, se boste mučili – škatla jajc v alpskih supermarketih stane okoli 3,80 evra," pravi.
Pogovarjal se je tudi z varuškami, povedale so mu, da jih je po 6 v eni sobi z eno kopalnico. Stare so bili približno 23 let in niso bile preveč zaskrbljene. "Moja zrelost se je izkazala za pomembno prednost - tako čustveno kot finančno. Če si lahko privoščite, da delate tukaj, so to lahko eni najboljših mesecev v vašem življenju. Za mlade je to kaos s stresnimi šefi, zlomljenim srcem in bančnim propadom. Toda stavil bi svoje ogrevane smučarske rokavice, da se bodo vrnili naslednje leto. Tudi jaz bi se lahko," je sklenil.
