V dokumentaciji, ki je spremljala pošiljko, je bilo zapisano, da je v kontejnerju dobrih 2,7 tone človeških delov teles. V skupni vrednosti dobrih 50.000 evrov. Kontejner je bil namenjen v Evropo.
MedCure vsako leto proda, ali da v najem okoli 10.000 delov teles ameriških darovalcev. Okoli 20 odstotkov jih pošljejo v tujino.
Tako je malezijska univerza kupovala medenice in noge, v Brazilijo in Turčijo so pošiljali stopala, v Slovenijo in Združene Arabske Emirate pa so pošiljali glave.
Povpraševanje po delih teles je visoko v tistih državah, kjer vera ali zakonodaja prepovedujeta ločitev glave. In kot številne druge razvite države, tudi ZDA nimajo zakonodaje, ki bi regulirala prodajo doniranih delov teles.
Po razkritju raziskave Reutersa je ameriški preiskovalni urad FBI sporočil, da je uvedel preiskavo ameriških podjetij, ki izvažajo dele človeških teles za medicinske in raziskovalne namene.
Reuters je med drugim razkril, da so bili deli teles izvoženi v 45 držav po svetu, med njimi so tudi Italija, Nemčija, Izrael, Mehika, Kitajska, Venezuela in Savdska Arabija.
Tako so plastični kirurgi v Nemčiji glave pokojnih Američanov uporabili za učenje novih tehnik.
Donatorji se namreč na obrazcu, ki ga izpolnijo, strinjajo, da lahko podjetje njihovo telo razkosa in dele pošlje tudi v tujino. A številni svojci pravijo, da se tega niso zavedali. "Nekateri ne bi imeli nič proti temu, da so deli teles poslani v tujino, če bi le bili o tem pravilno obveščeni. Številni donatorji pa se s tem ne strinjajo in menijo, da niso bili o tem primerno informirani," je dejal vodja donatorskega programa na kalifornijski univerzi Bradni Schmitt.
Tudi žena enega izmed donatorjev je dejala, da bi se morala poglobiti in prebrati tudi drobni tisk. Glava njenega soproga je bila namreč poslana na zobozdravstveno šolo v Izrael. Šest ur po smrti njenega moža jo je poklical uslužbenec donatorske mreže v Arizoni in ji zagotovil, da bodo truplo uporabili za zdravstvene raziskave in da bodo z njim ravnali dostojno. Podpisati je morala dva dokumenta. Enega za potrebe donatorskega centra, drugi pa je dal pooblastilo družbi, ki naj bi zagotovila, da bodo posmrtni ostanki kremirani. A ni vedela, da niso bili kremirani ravno vsi deli moževega trupla. Če bi vedela, da je temu tako, bi počakala, da bi iz Izraela v krematorij prišla tudi glava in bi šele nato opravila pogrebni obred. Tako pa je pokopala le del svojega moža.
