Mitja Sagaj
Dispečerski center bo začel delovati do konca letošnjega leta in na Trgu Leona Štuklja, s tem bo mesto pridobilo 60 novih delovnih mest," je bila ob vladnem obisku v Mariboru odločna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Lani. Zato je, preden bomo ob koncu prihodnjega meseca že drugič zamenjali koledar, kakopak na mestu vprašanje, zakaj v kratkem času obnovljena stavba nekdanjega SDK v središču mesta še vedno sameva. Enoznačnega pojasnila sicer ni, a razumevanje vsaj nekoliko ponudi bogat seznam prednosti, ki jih bo ureditev dispečerstva v državi ponudila v primerjavi s sedanjim sistemom z regijskimi centri za obveščanje.
Ni poenotenega odziva na klice
Začne pa sogovornik hitro naštevati številne prednosti, ki jih bo nova organiziranost, temelječa na nedavno prevzetem slovenskem indeksu za NMP, orodju, povzetem po uveljavljenem norveškem indeksu, prinesla. "Med problemi danes je tudi to, da ni poenotenega odziva nujne medicinske pomoči za paciente z istimi težavami. Zato bomo uporabljali eno orodje, slovenski indeks za NMP, ki je triažni model za odločanje in pomaga, da vsak klic ovrednotimo na isti način, kjerkoli v državi," začne razlagati Andrej Fink in doda, da tudi pri dostopnih časih ne bo več razlik. Na kraj dogodka bo vselej odšla najbližja ekipa in "vrtičkarstva", kot menda obstaja danes, ko se ekipe borijo za "svoje" območje, za "svoje" paciente, ne bo več. Zdaj se tudi čas izgublja z nepotrebnim postavljanjem vprašanj, poslej bo vsak klic na 112 dispečerju že ponudil elektronski podatek o lokaciji in vrsti dogodka in tudi opredelil stopnjo nujnosti.
Hitenje bi prineslo napake
Organizacijsko in vsebinsko pri snovanju dispečerske službe za zgled služijo dobre prakse v EU in širše pa tudi ob povsem blizu. Avstrijska Gradec in Celovec omenja sogovornik kot referenčna centra, prvi skrbi za območje z 850.000 prebivalci, drugi za območje z 1,2 milijona prebivalci. In ker je tudi v Sloveniji Izola iz načrta lokacij za dispečerske centre že izpadla, bosta torej Maribor in Ljubljana primerljiva. Od 144 do 155 ljudi naj bi skupno čez čas našlo delo v obeh centrih, nekaj več celo v Mariboru, kjer bodo potekala tudi vsa usposabljanja za nove sodelavce; prva dva nivoja usposabljanj bosta za vse v Mariboru, tretji nivo bo potekal na posamezni lokaciji. "Manj kot dveh centrov ne moremo imeti zaradi redundance, zanesljivosti," pojasni Fink in doda, da so se pri snovanju dispečerstva primerjali tudi s kontrolo letalskega prometa, a tam, ker pač uporabljajo angleščino kot univerzalni jezik, lahko v primeru izpada za prevzem dela prosijo tudi katero od kontrol v sosednjih državah. V dispečerstvu tega pač ni.
Ne hitijo, še pojasni sogovornik, "večji ko bo časovni pritisk, več bo napak". Zdaj je v pripravi mednarodni razpis za celovito informacijsko rešitev, a po izkušnjah - novi ljubljanski dispečerski center pošteno zamuja z gradnjo prav zaradi revizij postopka - bo trajalo še nekaj časa. In ko bodo sistem vzpostavili, to ne bo na območju celotne države naenkrat, pač pa postopoma. "To ne bo preklop z nič na ena," pravi Fink in dodaja, da se bosta najprej v novi sistem vključila Maribor in Ljubljana, območji pa se bosta začeli nato postopoma širiti.
"Odprtje in testna faza delovanja dispečerskega centra v Mariboru sta predvidena za začetek naslednjega leta"
