Bojan Kobal
Andrejem Sajkom
Sauvignon, haloški svetovni šampion
"Gre za sauvignon, ki je pridelan iz grozdja, ki prihaja iz Haloz – Štajerska Slovenija. Trte tega sauvignona so povprečno stare 55 let. Grozdje je bilo macerirano 72 ur, poleg tipičnega vonja aromatične sorte sauvignona, kot so zelene note bezga, paradižnikovega listja, kosmulje pa vse do grenivke in marakuje, pa navduši in zaokroži s polnim pookusom in bogatostjo prav zaradi zorenja na finih drožeh in minimalnim dotikom lesa,
Zaželel si je butičnega pristopa
Delo je bilo resnično plodovito. Zelo veliko sem potoval, se izpopolnjeval v vinarstvu in prodaji vina na vseh celinah. Nato so bili na vrsti projekti v kleti, kjer smo obnovili kompletno tehnologijo. Ustvarili smo tudi blagovno znamko Pullus in prejeli 16 vinskih šampionov, a v življenju pride trenutek, ko človek zahrepeni po novih izzivih, poleg tega pa sem si zaželel butični pristop k vinarstvu, ki ga sedaj z Andrejem vsekakor imava. V Halozah vidiva ogromen potencial in verjameva, da bodo v naslednjih desetih do dvajsetih letih ponovno doživele sloves, kot so ga imele v preteklosti,"
"Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija in podokoliš Haloze spadata po najinem mnenju in mnenju mnogih vinskih strokovnjakov med najbolj ekskluzivna vinorodna rastišča Evrope. Tu so vrhunske vinogradniške lege, ki slovijo že stoletja, od Rimljanov, avstro-ogrske monarhije do današnjih dni. Tla so bogata z laporjem, trte so v povprečju stare več kot 35 let, njihove globoke korenine vsrkavajo in nato v grozdni jagodi tako združijo vso bogato mineralnost tal."
"Dela je skozi vse leto dovolj, a ko jeseni nastopi glavna sezona in pride dnevno na stiskalnico tudi po 25 ton grozdja, takrat delamo tudi po dvajset ur, če je treba."
Vino mora nositi podpis vinarja
Slovenija je res vinorodna dežela in ravno zato je naš trg premajhen, tako da je treba narediti korak dalje in stopiti na tuje tržišče. A da vino postane tržno, je potrebna unikatnost, mora imeti tisto dodano vrednost, zaradi katere izstopa, v vinarskem žargonu se temu reče primarna cvetica – to je tisto, kar je zapisano v odtisu rastišča, sortnosti, podpisu vinarja. Tudi zato so lahko vina tako različna, čeprav je grozdje raslo v dokaj podobnih ali celo skoraj enakih razmerah, saj ga vinar soustvarja z naravo. Vino mora ohraniti okus rastišča, z okusom sorte pa mislim predvsem na to, da se čuti, kar je zapisano v njegovem DNK. Rumeni muškat mora biti rumeni muškat, sauvignon pa sauvignon. Ohranjanje teh značilnosti je pravi izziv,"
"Manjka nam krovna organizacija, ki bi skrbela za povezanost in skupno nastopanje, doma in v tujini. V Gruziji recimo, ki velja za zibelko vinarstva, imajo ministrstvo za vinogradništvo,"
Slovenci premalo gojimo vinsko kulturo
"Malo se nam pozna, da kot narod ne gojimo tiste prave vinske kulture, a opažam, da je vsako leto boljše. Če se že razglašamo za vinsko deželo, bi morali biti državljani prvi ambasadorji slovenskega vina in vino del kulture. Vsak bi moral samozavestno izbrati primerno vino za vsak trenutek. To bi moralo biti del splošne razgledanosti prebivalcev vinske dežele, a tega nam še malo manjka,"
"Povprečen Italijan, Francoz, Španec pozna svoja vina in ve, katero vino spada k specifični hrani, in celo v vsakdanjem pogovoru ob hrani slišimo pogovore na temo vina in vinarjev. Pri nas to še malo pogrešam, a kot sem že omenil, časi se spreminjajo tudi na tem področju."
Članek je bil objavljen v avgustovski številki revije OBRAZI.
