Europa Cantat 2021 v Sloveniji

Slovenija je z Ljubljano uspešno kandidirala za gostiteljstvo uveljavljenega dogodka v mednarodnem zborovstvu Europa Cantat 2021 in pri tem premagala mesti Dublin in Utrecht. Europa Cantat (ECA) je mednarodni glasbeni festival, ki ga v Javnem skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti (JSKD) in na ministrstvu za kulturo napovedujejo kot "največji glasbeni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije". Gre za osem dni trajajočo prireditev, na kateri sodeluje od 3000 do 4000 pevcev, skladateljev, dirigentov in inštrumentalistov z vsega sveta in okoli 50 najboljših svetovnih dirigentov in mentorjev, ki se prilagodijo znanju udeležencev festivala. Udeleženci, med katerimi so tako profesionalci kot ljubitelji, imajo različne možnosti sodelovanja: od enega dneva do vseh osmih dni, zborovski program pa spremlja bogat spremljevalni program kulturnega dogajanja v mestu, ki osem dni živi z glasbo.

Priznanje Slovenije kot zborovske lokacije

Kaj Europa Cantat pomeni za slovensko zborovstvo in kako nam je uspelo premagati tako močni mesti, kot sta Dublin in Utrecht?
"Podelitev organizacije festivala za slovensko zborovstvo pomeni najprej priznanje Slovenije kot zborovske lokacije z dolgoletno tradicijo in razvojem ter mednarodnimi dosežki in presežki najboljših zasedb. Nadalje zaupanje JSKD kot dolgoletnemu partnerju pri izvedbi različnih, tudi velikih mednarodnih prireditev, kot so Evropski zborovski simpozij 1995, Poletni pevski tedni Europe Cantat, tekmovanja in finale za veliko zborovsko nagrado Evrope v Mariboru, koordinacija ali organizacija koncertov Evropskega zbora mladih in Svetovnega zbora mladih ter Evropskega tekmovanja mladih zborovskih dirigentov.
Dogodek bo slovenskim udeležencem dobesedno na dom pripeljal več kot 40 mednarodno priznanih zborovodij, pod vodstvom katerih bodo lahko spoznavali izredno širok nabor svetovne zborovske literature, omogočil promocijo slovenske glasbe, avtorjev, izvajalcev, mentorjev, založnikov in jim s tem odprl nove možnosti mednarodnega delovanja. ECA bo napolnil glavno mesto z več kot sto zborovskimi dogodki in dele festivala ponesel tudi v druge kraje po Sloveniji. Ljubljani je uspelo, ker ima na področju zborovstva preizkušeno dolgoletno uspešno mednarodno sodelovanje z nacionalno organizacijo, kvalitetno in množično zborovsko dogajanje, idealno velikost mesta, umeščenost kulturnih inštitucij in prireditvenih prostorov, zadostno število prenočišč, primernih dvoran vseh velikost, interes kulturnih inštitucij - Cankarjev dom, Festival Ljubljana, Slovenska filharmonija, Akademija za glasbo, Konservatorij za glasbo in balet, Društvo slovenskih skladateljev - ter pisna zagotovila sofinancerjev MOL in vlade za zagotovitev potrebnega deleža iz javnih sredstev."
Kaj si lahko obetamo od Europa Cantat 2021 v kulturnem in širšem smislu?
"Izvedba projekta z več tisoč udeleženci prinaša celotedensko bogato kulturno dogajanje, množično aktivno vključevanje lokalnega prebivalstva v dele kulturnega programa, izkoriščanje storitev in odlično turistično promocijo. Ponuja kvalitetne izobraževalne, koncertne dogodke in promocijske možnosti, ozavešča o novostih in perspektivi mednarodne zborovske panorame, novih praksah in raziskavah o učinkih zborovstva na različnih področjih, omogoča povezovanje med dirigenti, skladatelji, založniki, zbori, direktorji festivalov in tekmovanj ter kulturnimi menedžerji. Dodana vrednost projekta so dodatni vidiki zborovskega petja kot socialne, terapevtske in gospodarsko-turistične dejavnosti."

Kot Skandinavci, Madžari ...

"Slovenskemu zborovstvu bi bila s tem dana priložnost za močno mednarodno promocijo, za kar do sedaj še ni bilo ustreznih priložnosti. S projektom bi omogočili, da bi zborovstvo postalo ena od slovenskih mednarodno prepoznavnih blagovnih znamk. Podobno je z večjimi projekti in vlaganjem v to dejavnost uspelo skandinavskim in baltskim državam ter Madžarski, kjer se učinki kažejo tudi v gospodarstvu.
Na posebnih koncertih ali predstavitvah se imajo naši izvajalci priložnost predstaviti tujemu občinstvu, med katerim so tudi umetniški vodje raznih zborovskih festivalov in tekmovanj ter predstavniki izobraževalnih inštitucij in tujih založb."
V tiskovnem sporočilu ste kot referenčna slovenska zbora omenili dva zbora - Carmen manet in Perpetuum Jazzile. Ali ni omemba teh dveh korpusov krivična do kvalitetnih slovenskih zborov, ki dobivajo nagrade na najresnejših tekmovanjih in nastopajo v najprestižnejših kulturnih centrih Evrope in sveta, predvsem pa so z dirigenti že del gibanja ECA?
"To absolutno ni bila moja omemba pri kandidaturi, ampak omemba predstavnice ministrstva za kulturo. Kot vem, sta ta dva zbora zaradi aktualnosti izstopala pri njihovem pridobivanju podpore na drugih resornih ministrstvih, kjer bolj šteje prepoznavnost ... Upam, da verjamete, da je moja logika druga od tiste, ki jo je treba imeti zaradi pridobivanja podpore in denarja pri nepoznavalcih in je bila konec koncev uspešna. Če je možno, bi se navedbam samo teh dveh zborov seveda absolutno izognila. Ne ker bi bila slaba - in to nista - ali komercialna, kar prvi gotovo ni, ampak ker vemo, da podatek izpade neuravnotežen nasproti mnogim drugim uspešnim zborom, ki tudi v mednarodnem merilu posegajo najvišje. Ali pa bi omenila širši nabor, od zmagovalcev evropskega Grand Prixa, APZ Tone Tomšič in VAL - Vokalno akademijo Ljubljana, finalistov tega tekmovanja, Dekliškega zbora Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, zmagovalca na tekmovanju EBU - Let the People Sing do izbora in nastopa na letošnjem Svetovnem zborovskem simpoziju in seveda Carmino Slovenico."