Za nastalo situacijo je kriva Janševa vlada, čas je za predčasne volitve. Tako jasno in konkretno se je po zadnjem torkovem protestu v Ljubljani, na katerem je policija uporabila več kot 400 plinskih nabojev in ročnih bomb, na različnih lokacijah pa je bil uporabljen tudi vodni curek s primesjo plinskega sredstva, odzval župan prestolnice Zoran Janković v oddaji 24ur zvečer. Kako pa aktualno napeto družbeno situacijo spremljajo in komentirajo župani v vzhodnem delu države? Kaj je po njihovem razlog za nezadovoljstvo ljudi, kdo je za to odgovoren in kakšna je po njihovem rešitev za umiritev razgretega ozračja?
Občutka varnosti ne izgublja samo Ljubljana
Mariborski župan Saša Arsenovič je v odgovoru bolj splošen: "Izražanje lastnega mnenja je seveda del demokracije, sem pa izrecno proti vsakršnemu nasilju. Zgodovina je že večkrat dokazala, da provokacije lahko vodijo v nekontrolirana stanja, ki si jih naša družba ne zasluži. Občutka varnosti ne izgublja samo Ljubljana, ampak celotna Slovenija, katere konkurenčna prednost pred mnogimi državami je prav ta."
Arsenovič, ki je za župana kandidiral s podporo vladne SMC, ob tem poudarja, da je sam prebolevnik in polno cepljen. "Želim si, da bi ljudje zaupali znanosti in premagali svoje morebitne strahove ter dvome, ki jih imajo o cepljenju," je rešitev izrazil v želji, dodal pa še, da več covidnih bolnikov ne pomeni samo več smrti, ampak tudi otežen dostop do zdravstvenih storitev v celoti.
Družbena omrežja še okrepila individualizacijo
Na Koroškem proteste opazujemo v glavnem preko medijev, v čisto neposredni obliki nezadovoljstva ljudi ne občutimo oziroma ga nismo doživeli na ta način, pravi nestrankarski župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen, ki je bil nekdaj v SDS. Volitve niso nujno zveličaven recept za spremembo, morebiti v Sloveniji tudi nasploh preveč stavimo na njih. V družbi je tako, da vsaka akcija prinese reakcijo, nadaljuje ravenski župan. "Mislim, da se nasilje na protestih ne bo stopnjevalo, zlasti po tem, ko je bila ob zadnjih protestih reakcija policije odločna, se pa bodo protesti še nadaljevali. Večinoma so protesti vseeno mirni, hkrati pa so v evropskem kontekstu tudi značilnost demokratičnih družb, če se ozremo širše, recimo v Francijo. Petkovi intelektualci so gotovo tudi vsebinsko artikulirani in imajo tudi konkretne zahteve v razmerju do vlade, države."
Živimo v posebnih, izrednih razmerah, ljudje so naveličani epidemije in ukrepov, dvom o cepljenju se je vsadil, k čemur je prispevala tudi napačna komunikacija z vladne strani, ki se je sicer z umikom govorca Kacina in s prihodom novega ministra za zdravje Poklukarja izboljšala, ocenjuje Rožen. Na splošno so v družbi ljudje, ki manj priznavajo avtoriteto, ljudje, ki so nagnjeni k uporu, razmišlja ravenski župan. V družbi je veliko individualizacije, k tej so prispevala in jo okrepila tudi družbena omrežja. Je pa tudi dejstvo, da populisti v sedanjih okoliščinah preglasijo vsakega intelektualca in stroko ter jo popolnoma zrelativizirajo, še ugotavlja Rožen.
Neprimerna komunikacija
Po besedah ptujske županje Nuške Gajšek iz stranke SD je nenavadno leto in pol seveda pustilo posledice tudi v družbenem delovanju. "V teh okoliščinah v družbi je težko najti skupni imenovalec, kaj je tisto, kar ljudi revoltira. Zagotovo pa so to naveličanost in negotovost. Protesti so izraz vsega tega, pa tudi nezadovoljstva in strahu. V teh okoliščinah je zato ključno, da ljudi nagovarjamo s primerno retoriko in komunikacijo, ne pa s solzivcem in vodnim topom," je prepričana Gajškova.
"Ljudem je treba omogočiti izražanje nestrinjanja z ukrepi vlade, saj je to demokratično. Absolutno pa sem proti temu, da se pri tem uporablja sila, tako s strani protestnikov kot s strani oblasti," pravi župan mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, tudi on prihaja iz SD. Kot dodaja, se strinja z ljubljanskim županom Jankovićem. "Uničevanje javne infrastrukture, v katero občine vlagamo veliko denarja občanov, je neopravičljivo." Glede načina ukrepanja policije Jevšek meni, da bi si morali zastaviti drugo vprašanje: "Zakaj se ukvarjamo z vprašanjem o prekoračitvi policijskih pooblastil, ne pa s tem, zakaj sploh prihaja do protestov. Reakcija vlade na dogajanje je prej provokacija za nove proteste kot pa način za umiritev razmer."
Po njegovem mnenju bi lahko trenutno situacijo najlažje rešili s tem, da bi predsednik vlade napovedal svoj odstop in bi razpisali predčasne volitve. "Tako bi lahko vlada predsedovanje Svetu EU mirno pripeljala do konca, v začetku prihodnjega leta pa bi lahko preverila, ali še uživa zaupanje med volivci." Za nastalo stanje je po besedah Jevška najbolj kriva neprimerna komunikacija vlade s tistimi, ki izražajo svoje nezadovoljstvo.
Na Destrniku protestov ni
Destrniški župan Franc Pukšič (SLS) izpostavlja, da so zadnje proteste organizatorji izvedli že v torek z jasnim ciljem, da se "z napol terorističnimi metodami" prepreči uspešen potek vrha na Bledu in s tem diskreditira Slovenijo pred svetovno javnostjo. "Pokazalo se je, da gre za široko zastavljen projekt, za katerim stoji velik del koalicije Kul. Jenull in Stevanović sta le zunanja izvajalca. Teh ozadij in organiziranosti nasilnih protestov se idealistično usmerjeni, po večini mladi ljudje seveda ne zavedajo. Mladi se mi smilijo, ker režejo vejo izjemne gospodarske rasti in nizke brezposelnosti - torej svojih zaposlitvenih možnosti," poudarja Pukšič.
Po njegovem to posebej ne preseneča, saj naj bi bili od prvega dne te vlade priča izredni kampanji sovraštva in nestrpnosti s strani Kula ter glavnine medijev. "Do pred mesecem se je večinoma zastraševalno poročalo o posledicah cepljenja in odklonilno do skoraj vseh ukrepov preprečevanja epidemije. Tak stampedo na ljudi učinkuje in propagandi nasedejo, zato smo zdaj celo država z najslabšo precepljenostjo. Zato je očitek o vladni slabi komunikaciji glede cepljenja neumnost," je še prepričan Pukšič.
V destrniški občini protestov ni, zagotavlja Pukšič, "sploh ne sredi delavnega dneva, saj ljudje delajo. Žal pa je v prestolnici veliko, daleč preveč takšnih, ki se brez dela napajajo iz državnih jasli. Ne nazadnje se je namesto graditve domov za starejše v preteklih mandatih razmetalo več kot 70 milijonov evrov proračunskega denarja. Mnogi koristniki tega denarja zdaj protestirajo in širijo sovraštvo in laži." Rešitev je po Pukšičevem mnenju v delu, poštenosti, transparentnosti in v povezovanju s sodelovanjem, ne pa v hujskanju in izključevanju.
Proti nasilju, proti uničevanju stvari
"Vsak, ki živi v neki družbi, ima pravico protestirati oziroma na kaj opozoriti. A na ustrezen način - brez nasilja, razbijanja oziroma navsezadnje delanja sramote. Ker nihče nima pravice uničevati skupnega premoženja," pa pravi nestrankarski župan Podčetrtka Peter Misja. Po njegovi oceni bi morala politika narediti kompromis. "Dialog bo moral steči na obeh straneh. Mi pa bode v oči dejstvo, koliko ljudi ima čas protestirati. O uporabi ali pretirani uporabi solzivca, vodnega topa ipd. ne morem nič reči, ker ta teden sploh nisem gledal poročil. Le koliko slišim od sodelavk. Hvala bogu, da nisem veliko v Ljubljani. Kadar pa moram tja iti, postanem kar živčen, ker te vedno lahko kdo nadleguje. Zadnjič sem ravno slišal, kako se je nekdo spravil na Šarca, češ, vem, kje živiš," je še poudaril Misja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
