Celjski kriminalisti obravnavajo napad mladoletnega dijaka na učiteljico, napadel jo je s škarjicami. Povod za dejanje naj bi bilo nestrinjanje s slabo oceno, ki naj bi jo bil dobil pri enem od predmetov (šlo naj bi za matematiko) v Šolskem centru Celje. Policija je z uradnimi podatki zelo skopa, v sporočilu, ki so nam ga posredovali, so zapisali le, da v okviru spoštovanja določil varstva osebnih podatkov kot tudi varovanja integritete mladoletnikov ter spoštovanja določil kazenskega zakonika lahko povedo le, da so bili obveščeni, da naj bi bil na eni izmed srednjih šol celjske policijske uprave mladoletni dijak lažje poškodoval profesorico. Z udeleženimi osebami so opravili razgovore in nadaljujejo zbiranje obvestil. O vsem bodo obvestili tudi državno tožilstvo.
Kljub temu da je policija le redkobesedna z uradnimi informacijami, pa je kaj hitro prišlo na dan, da se je incident pripetil v Šolskem centru Celje. Napad se je tudi zaradi zrelega posredovanja sošolcev mladoletnika končal brez hujših poškodb za učiteljico matematike, ki so jo vseeno odpeljali na preventivni pregled v bližnji urgentni center. Tudi v bolnišnici so zdravniki po pregledu ugotovili, da jo je k sreči odnesla brez hujših fizičnih poškodb.
Odgovore o neljubem dogodku smo poiskali tudi v Šolskem centru Celje, ki ga na petih šolah, ki delujejo v okviru centra, obiskuje več kot 2000 dijakov. Incident se je zgodil pri programu elektrotehnika, ki deluje v sklopu Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo.
Direktor Šolskega centra Mojmir Klovar, ki je nad dogodkom šokiran, pa je o njem povedal: "Na naši šoli je med poukom prišlo do neprijetnega dogodka. Med poukom je dijak, ki se ni mogel sprijazniti z oceno, ki jo je dobil pri predmetu, fizično napadel učiteljico. Njegovi sošolci so ob tem dogodku reagirali zelo trezno in odraslo ter posegli med njiju, tako da ni prišlo do poškodbe učiteljice. Učenec je učiteljico napadel s škarjami." Direktor je ob tem dodal, da je bil dijak takrat očitno pod velikim stresom. "Po mojem mnenju se je tudi zlomil, saj ni bil sposoben sprejeti neuspeha oziroma slabe ocene. Med dijaki je sicer zaradi epidemije opaziti več napetosti. Menim, da razlog napada ni v dejstvu, da se je dijak zadnji dve leti osnovne šole šolal na daljavo. Moje mnenje je, da nikoli ni bil naučen, kako se spoprijeti z neuspehom in ga tudi premagati. V naslednjem obdobju bodo tako tudi naše strokovne službe in svetovalne delavke morale z dijakom kaj narediti in se pogovoriti, da bo znal sodelovati v družbi in sprejeti dejstvo, da bo kdaj tudi neuspešen."
Dijaka so iz šole domov odpeljali starši, šolo pa so obiskali tudi policisti in opravili svoje delo. Sošolci mladoletnika so bili po besedah direktorja zelo pretreseni nad dogodkom. Tudi z njimi bo treba po njegovih besedah opraviti svetovalni pogovor in jim pojasniti, kaj se je zgodilo in zakaj se kaj takega ne sme več ponoviti. Neuradno je sicer slišati, da naj bi bila epidemija in šolanje na daljavo prispevala k temu, da dijaki bolj kot v preteklosti izsiljujejo dobre ocene v šoli.
Na Twitterju se je oglasila tudi šolska ministrica Simona Kustec, ki je, kot je zapisala, globoko pretresena. "Obžalujem dogodek v ŠC Celje. Moje dobre misli so z vsemi vami. Nesporazume in stiske je potrebno reševati z razumevanjem, pogovorom, medsebojno pomočjo. Kakršnakoli oblika nasilja je nedopustna. Šola mora biti varen prostor za vse."
Ne linčajte dijaka!
Nives Počkar
Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev srednjih šol, v odzivu na dogodek pravi: "Obžalujem, da je prišlo do tega incidenta, in sočustvujem z obema vpletenima, tako s profesorico kot z dijakom, ki je moral biti v hudi stiski, da se je odzval, kot se je. Dijaki so že dve leti prikrajšani za številna druženja in sprostitvene dejavnosti, nenehno jim sicer na prijazen način v šolah predpisujemo različne omejitve, čeprav šole nismo temu namenjene, zato se pri njih pojavljajo številne stiske. Da so otroci, dijaki v stiskah, opozarjamo že ves čas, kakor tudi, da se šole ne moremo same boriti z vsemi negativizmi, ki so prisotni v družbi. Na stiske otrok imata velik vpliv tudi domače okolje in družba, zato pozivam vse, naj ne linčajo dijaka. Zagotovo je bil v hudi stiski, žal pa mi je tudi učiteljice, ki bo težko premagala strah, ki ga je ob napadu doživela."
Znižala se je frustracijska toleranca
Mateja Hudoklin
"Veliko premalo informacij je, da bi lahko sklepali, zakaj je dijak napadel učiteljico. Gre za incident, ki se zgodi vsake toliko časa. Sama ne razpolagam s statističnimi podatki, ki bi dokazovali, da je takšnih napadov v šolskem okolju v času epidemije več. Učitelji poročajo o povečani nestrpnosti, stiskah in čustveno-vedenjskih odklonih, ki pa se pri otrocih kažejo skozi samodestruktivna ravnanja, samopoškodbe, zapiranje vase, depresijo. Pa tudi sicer je v zadnjih desetih, petnajstih letih zaznati več neprilagojenega vedenja in vedenjskih odstopanj učencev in dijakov. A treba je povedati, da se tudi starši slabše prilagajajo določenim pravilom. Zaznavamo pa, da se je v času epidemije znižala frustracijska toleranca; in ko raste nestrpnost ali stiska pri starših, se to tudi odraža pri otrocih," pa pravi Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centa za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Podpora in razumevanje za vse
Katja Košir
Katja Košir, profesorica z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru, pa je povedala: "Ob tako pretresljivih dogodkih je naravna človeška težnja, da želimo razumeti, zakaj je do dogodka prišlo. Ko si lahko nek dogodek pojasnimo, nam to daje občutek predvidljivosti in varnosti - zdi se nam, da si lahko dogajanje razložimo in da razumemo svet okoli sebe. Vendar pa bi bilo ugibanje o razlogih za ta dogodek neetično, nestrokovno in škodljivo. V želji, da bi si pojav pojasnili, se lahko namreč zatekamo v prehitra poenostavljanja in stigmatizirajoče zaključke. V tem primeru še posebno, ker o njem ne vemo ničesar. Zaradi zaščite vseh vpletenih sicer upam, da več o dogodku kot javnost tudi ne bomo izvedeli, a tudi če bi imeli o njem več informacij, bi bilo ugibanje o vzrokih pretirano špekulativno. Dejavniki, ki so v ozadju človeškega delovanja, tudi nasilnega vedenja, so namreč preveč kompleksni, raznoliki in prepleteni, da bi si lahko privoščili deterministično pojasnjevanje takšnih dogodkov z enim samim razlogom. Pravi izziv v tej situaciji je, da smo sposobni sočutnega odziva do vseh vpletenih kljub temu, da ne razumemo, zakaj je do dogodka prišlo. Bolj kot iskanje vzrokov in krivcev ta hip vsi vpleteni - predvsem učiteljica, dijak in njegova družina, pa tudi vsi sošolci, ki so bili dogodku priča, in učitelji na šoli - potrebujejo podporo in razumevanje pri spoprijemanju z nastalo situacijo. Zagotavljanje slednjega vidim predvsem kot velik izziv za svetovalno službo in za učitelje na šoli."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
