Barbara Gavez Volčjak
Slovenci sicer radi in pogosto obiskujemo sosednjo Hrvaško, vendar se pri tem večinoma držimo znanih poti: mimo Ilirske Bistrice v Kvarnerski zaliv ali do Zagreba in naprej na jadransko obalo. Redko nas pot zanese mimo Zagreba naprej proti vzhodu, v Slavonijo, Baranjo in Srem. Čas je, da začnemo odkrivati tamkajšnje zanimivosti in lepote.
Izmed vsega, kar smo na študijski turi v začetku oktobra spoznali slovenski novinarji, je za čas kmalu po martinovem zagotovo najbolj zanimiva tema enološko-gastronomski turizem. Temu se Slavonci, nadvse gostoljubni prebivalci pretežno ravninskega in gričevnatega sveta ob Dravi in Donavi, posvečajo z vsem srcem in dušo. Gostoljubni pa niso samo do tujcev, turistov, ki prihajajo k njim večinoma iz Avstrije, Nemčije, Slovenije in Madžarske - ta je ponekod le streljaj daleč na drugi strani reke -, temveč znajo v bogastvu s svoje zemlje uživati tudi sami. O tem priča denimo festival HeadOnEast, ki ga vsako leto od 2019. prvi konec tedna v oktobru pripravijo v Osijeku. V starem mestnem jedru, imenovanem Tvrđa, v lokalih in na stojnicah ponudijo vse najboljše, kar ponujata Slavonija in Baranja: vino, pivo, ulično hrano, z več odrov se sliši raznovrstna glasba, od tamburic preko rocka in popa do elektronske glasbe. Ljudje se pozno v noč družijo, uživajo v ponudbi in dokazujejo, da je na vzhodu Hrvaške hedonizem zapisan z veliko začetnico.
Si želite zlatega jelena?
V Slavoniji je zelo razširjen in dobro organiziran lovski turizem s stoletno tradicijo, priljubljen tudi med slovenskimi gosti. "Med bolje situiranimi Slovenci lovci je navada, da si ob odhodu v pokoj ali ob kakem okroglem življenjskem jubileju želijo privoščiti zlatega jelena, to je tak, ki ima zelo vredno rogovje, in ustreliti ga je mogoče na območju naše županije," razloži Josip Mikolčić, pomočnik direktorja TS Virovitiško-podravske županije.
Taka trofeja je lani po besedah Mikolčića stala tudi do 20.000 evrov, pri čemer ima lovec pravico samo do rogov. "Pred začetkom vojne v Ukrajini so prihajali tudi premožni lovci iz Rusije, z zasebnimi letali so prileteli do Zagreba. Ponosni smo, da lahko zadovoljimo tudi želje tovrstnih turistov," še doda Mikolčić.
Žitnica in vinska klet Hrvaške
Kar niti ni čudno, saj je bila rodovitna pokrajina kot ustvarjena za poljedelstvo in vinogradništvo, skozi vso zgodovino žitnica, kašča in vinska klet vse Hrvaške. Med značilne jedi, s katerimi so nam postregli, poleg kulena, ocvirkov in drugih suhomesnih izdelkov sodijo še čobanac, enolončnica iz več vrst mesa, obogatena z zelenjavo in obvezno mleto pekočo papriko, pa fiš paprikaš, neizogiben na območju med Dravo in Donavo, in vse vrste pečenega mesa, z žara in iz peči. Za prilogo so najpogosteje krompir in mlinci, redkeje kislo zelje, v splošnem pa je treba zelenjavo naročiti posebej, tudi solata ni v navadi. Zato pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji močnih sladic, pogosto so na jedilniku palačinke, zavitki in salenjaci, s svinjsko mastjo pripravljeno pecivo, polnjeno z marmelado, pokusili pa smo tudi kremne rezine z nadvse okusno (in sitostno) kremo iz sladkega krompirja.
Noja ni ptica
Če v Slavoniji naletite na besedno zvezo "umak od noje", ste tudi vegetarijanci lahko brez skrbi, čeprav beseda spominja na veliko ptico. V resnici je okusna rdeča omaka narejena iz sorte grozdja, ki mu pri nas rečemo jurka. Jagode v loncu zalijejo z vodo in kuhajo dobro uro, nato dodajo suhe slive in kuhajo še pol ure. Zmes zmeljejo v multipraktiku in precedijo, da izločijo ostanke pešk. V restavraciji na posestvu Pustara Višnjica s to omako popestrijo pečeno svinjino in mlince.
Od družinskih kleti ...
K vsaki jedi najdejo gostitelji v svojih kleteh tudi primerno vino, poleg najbolj razširjene graševine oziroma laškega rizlinga med belimi sortami pridelujejo še chardonnay, sauvignon, pinot in muškat, med rdečimi pa cabernet franc, cabernet sauvignon, merlot in druge. Vse te denimo ponujajo v družinski vinski kleti Josić v Zmajevcu, kjer lastniki v kleti iz leta 1935 poslujejo zadnjih 25 let in za svoje vino osvajajo nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Na 24 hektarjih zemljišč letno pridelajo približno 150.000 do 160.000 litrov vrhunskih vin, s katerimi napolnijo skoraj 190.000 buteljk. Leta 2009 so poleg kleti odprli restavracijo, v kateri pripravljajo tradicionalne jedi, šef kuhinje pa je uradni kuhar hrvaške nogometne reprezentance. Kot so povedali ob našem obisku, že zbirajo rezervacije za veliko noč 2024, do takrat so njihove kapacitete polne. Toda kljub gneči sobotnega popoldneva so si ob našem obisku vzeli čas za izčrpno predstavitev svoje zgodbe.
... do degustacij "po tekočem traku"
Povsem druga zgodba je obisk vinske kleti Belje, ki sodi v sklop velike družbe za pridelavo in predelavo hrane Belje plus. Vinska klet deluje od leta 1697, ko je princ Evgen Savojski od cesarja Karla I. dobil v dar posestva v Baranji. Leta 2009 so klet v dveh etažah, vkopanih v hrib, popolnoma obnovili, ročno so speskali vse zidove in pripeljali nove sode, v katerih so najbolj zastopane sorte laški rizling, chardonnay, cabernet sauvignon, frankinja, merlot in črni pinot. Zanimiv del kleti je tudi arhiv, v katerem je med približno 20.000 steklenicami najstarejša buteljka caberneta franc iz leta 1949. Vodenje po kleti za organizirane skupine in tudi individualne obiskovalce se začne vsako polno uro, ponujajo pa tudi obisk razgledne točke Banovo brdo sredi obširnih vinogradov, skozi katere vodi osem kilometrov dolga vinska cesta.
Cenjeni gostje z rečnih križark
Nekoliko jugovzhodneje leži Vukovar, kjer Slavonija prehaja v Srem, ki si ga deli s sosednjo Srbijo. V središču mesta najdemo trgovinico Vrhunsko vukovarsko, v kateri svojo ponudbo predstavlja in prodaja 22 članov istoimenske zadruge. Suhomesni izdelki, siri, vina, žganja, likerji, med, marmelade, spominki pa so na prodaj tudi v njihovi trgovini sredi Dubrovnika, kjer obenem promovirajo tudi destinacijo Vukovar. Za stavbo so uredili teraso Food and Wine Garden, kamor prihajajo na degustacije gostje z rečnih križark, ki se pogosto ustavljajo v Vukovarju. V slabem vremenu goste povabijo v vinsko klet pod trgovino, načrtujejo pa že odprtje večje trgovine v sosednjem prostoru, medtem ko bodo v sedanji uredili degustacijski prostor.
Brez rib ne gre
Na območju med Dravo in Donavo seveda radi in dobro pripravijo razne ribje jedi, od katerih je najbolj znana fiš paprikaš. Nič manj okusen ni ribji perkelt, nekakšna obara z veliko rdeče paprike, ki ga denimo v restavraciji Didin konak v Kopačevem, nedaleč od znamenitega naravnega parka Kopački rit, postrežejo z domačimi testeninami. Na ribji plošči so se poleg praženega soma, ocvrtega krapa, ostriža na žaru in ostriža orly znašli še ocvrti žabji kraki in polpeti iz rečnih rib.
Potepanje po Slavoniji, Baranji in Sremu zaključimo na najbolj vzhodni točki Hrvaške, v Iloku, kjer v restavraciji Stari podrum (Stara klet) še enkrat podoživimo vse bogastvo in gostoljubje slavonske pokrajine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
