Pri tem gre za dve ravni; prva smo posamezniki, vsak mora po svojih močeh (premislek o nujnosti nakupa, vzgoja otrok, neonesnaževanje okolja) prispevati, kolikor lahko; druga so države, ki morajo skrbeti o tistem, na kar posameznik nima vpliva - tudi da plastična embalaža ni težja od izdelka.
Najbrž ne prvi ne drugi še nismo tam, kjer bi lahko bili tudi z le malo truda, kaj šele pri velikih stvareh. A poglejmo le tisti del, ki govori o globalnem segrevanju. Videti je, kot da so države našle zlato jamo: ogljikov dioksid (CO2) nas bo pogubil - obdavčimo ga! Prav. Problem utegne biti, da so ostali na osnovnošolski ravni: pridelal si toliko CO2, plačaš - toliko krat toliko je toliko. Naslednji!
Marsikje je to dokaj lahko merljivo in znotraj tega je več množic, ki jih je najlažje prizadeti. To s(m)o tudi lastniki avtomobilov, posamezniki, ki se nikdar ne bomo sposobni urediti v "sindikat". Jasno, obstajajo pa tudi druga področja, tako imenovane interesne skupine. Te so nedotakljive - vsaj v prvih fazah napada na CO2. Še več, marsikatere so celo deležne subvencij …
A recimo, zgolj recimo, da smo s tem res nekaj naredili. Smo pa vseeno na nekaj pozabili. Izstrelimo se v orbito in poglejmo našo kroglo. Eno samo atmosfero ima in ta ne pozna meja. In zgoraj omenjeni ukrepi veljajo le na delu Zemljinega kopnega. Drugod?
Na kratko in za lažje razumevanje. Norme Euro vse hitreje stiskajo grla klasičnih motorjev, zdaj smo že pri Euro 7. Mi. Tule v EU. Ja, tudi na Japonskem, v Severni Ameriki in Avstraliji, morda tudi na Kitajskem. Poglejte zdaj spet to našo kroglo: v prejšnjem naštevku sta zgolj tretjina (!) Zemljine površine in malo več kot tretjina svetovnega prebivalstva. Preostali se vozijo še z "Euro -289".
A to so zgolj avtomobili. Kje so še letalski in ladijski prevozi, reciklaža (predvsem ladij!) in industrija. Evropa in ZDA so velik del te umazanije premaknile v Azijo, zvečine na Kitajsko, a ne le tja. In si oprale roke. Problema pa ne rešijo. Ga prestavijo drugam. V isti atmosferi.
Globalno reševanje globalnega problema bi bilo takšno, da bi razvite dežele ogromne denarje, ki gredo za reševanje lokalnega problema z (mišljeno figurativno) Euro 3 na Euro 7, namesto tega preusmerile v reševanje globalnega problema z Euro -289 na Euro 3. A do tega nikoli ne bo prišlo. Poleg tega pa ga tudi ni junaka, ki bi ocenil, koliko CO2 pridela vojna v Ukrajini - če odštejemo vse druge škodljive snovi, ki jih bojna sredstva ustvarijo.