.
Mednarodni Forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (FarmaForum), vsako leto organizira konferenco »Vrednost inovacij«. Na letošnji so bile izpostavljene ključne priložnosti za inovacije v zdravstvenem sistemu, zlasti na področju organizacije in uporabe digitalnih orodij za sintetiziranje informacij. Barbara Stegel, generalna sekretarka FarmaForuma, nam je pojasnila, kako te tehnologije preoblikujejo zdravstveno oskrbo, kakšna je vloga farmacevtske industrije pri uvajanju novih zdravil v prakso ter kateri izzivi in priložnosti čakajo Slovenijo na tem področju.
Na letošnji konferenci »Vrednost inovacij« smo govorili o prepoznavanju potencialov v zdravstvenem sistemu za vzpodbujanje inovacij. Kje (na katerih področjih) FarmaForum prepoznava te potenciale?
Ko govorimo o potencialu, govorimo o prihodnosti, ki pa jo oblikujemo že danes in sloni na ramenih številnih inovacij zadnjih desetletij, ki so zdravstvene ekosisteme in našo osebno percepcijo upravljanja z našim zdravjem postavile tako rekoč na glavo – v pozitivnem smislu. Kvantni skoki, ki so jih postopki inoviranja prinesli vsem nam do tega trenutka, kažejo na nadaljnje potenciale tudi zdravstvenih inovacij, predvsem na področjih uporabe umetne inteligence – tako pri razvoju zdravil kot v vseh ostalih delih zdravstvenega sistema.
Vključevanje vedno bolj sofisticiranih digitalnih orodij že zdaj omogoča učinkovitejše upravljanje z zdravstvenimi podatki in skrajšuje tako pot do diagnoze, kot nepotrebne vrzeli med posameznimi koraki zdravstvene obravnave. Tu bi izpostavila primer Danske, kjer imajo enega najbolj digitaliziranih zdravstvenih sistemov na svetu. Tam lahko vidimo nekatere priložnosti in prednosti, ki jih digitalizacija prinaša: boljša dostopnost do zdravstvenih storitev, večja učinkovitost, boljše in učinkovitejše spremljanje bolnikov, višja stopnja personalizacije zdravljenja. Digitalna orodja lahko avtomatizirajo številne administrativne naloge, kar zmanjša stroške in omogoča zdravstvenim delavcem, da se bolj osredotočijo na bolnike.
Tu so v razvojnih lijakih še številna orodja personalizirane medicine in naprednih terapevtskih metod. Pomemben je seveda tudi razvoj novih zdravil in terapij, ki izboljšujejo kakovost življenja pacientov.
Ob alarmantnih ugotovitvah raziskav* da se je 30 odstotkom izdatkov v zdravstvu možno izogniti z uporabo orodij primarne in sekundarne preventive, ter da je 20 odstotkov zdravstvenih izdatkov, ko zdravljenja že potekajo odveč, saj nastajajo zaradi podvajanja procesov, prepozne in predolge diagnostike in s tem prepoznega zdravljenja, slabo začrtanih poti pacientov skozi procese zdravljenja…, so tudi nenehne inovacije na področju organizacije procesov v zdravstvu neizbežno gonilo razvoja.
Za vpeljavo sprememb v zdravstveni sistem je nujno sodelovanje različnih deležnikov. Kakšna je tu lahko vloga industrije in kaj industrija lahko ponudi?
Sodelovanje farmacevtske industrije z zdravstvenimi ustanovami in drugimi deležniki je ključnega pomena za vpeljavo farmacevtskih inovacij in izboljšav v zdravstveni sistem. Industrija lahko ponudi dragocene vire, strokovno znanje in inovativne rešitve, ki prispevajo k izboljšani oskrbi bolnikov, pa tudi tiste, ki lahko prispevajo k izboljšani učinkovitosti zdravstvenega sistema.
Farmacevtska podjetja veliko vlagajo v raziskave in razvoj novih zdravil – to je industrija z največjimi deleži vlaganja v razvoj. Pričakovanja nas kot državljanov in bolnikov so visoka, saj želimo, da nas inovacije dosežejo kar se da hitro. Da pot novega zdravila do bolnikov poteka kar se da gladko in tekoče, je sodelovanje z deležniki tako na evropskem, kot nacionalnem nivoju ključno – od odobritve Evropske agencije za zdravila (EMA), do regulative, ki določa pot uvrstitve novega zdravila na liste v Sloveniji – v kar so vključeni tako JAZMP – Slovenska Agencija za zdravila, kot ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje, zdravstvene organizacije in zdravstveni delavci, ki morajo novo zdravilo spoznati skozi izsledke kliničnih študij in ob njegovi uporabi skrbno spremljati njegove zdravstvene učinke.
Na tej točki bi rada omenila pomen kliničnih študij, ki v slovenskem prostoru po obsegu žal upadajo. Sodelovanje v kliničnih študijah namreč pripomore k hitrejši uvedbi novih terapij v klinično prakso, kar bolnikom omogoča najhitrejši dostop do novih dosežkov v medicini – še preden je novo zdravilo razvrščeno v sistem javnega financiranja.
Industrija lahko s svojimi izkušnjami in viri prispeva k hitrejšemu uvajanju novih rešitev v klinično prakso, kar smo videli tudi pri uspešnem nordijskem modelu, ki ga je na naši 13. strateški konferenci »Vrednost Inovacij« predstavil Bogi Eliasen, zdravstveni direktor na Copenhagen Institute for Future Studies. Model temelji na podatkovno podprtih odločitvah in učinkovitem upravljanju virov. V FarmaForumu smo že predlagali, da se tak model uvede kot pilotni projekt v Sloveniji, saj verjamemo, da lahko prinese pomembne izboljšave tudi v našem zdravstvenem sistemu. Pilotni projekt bi lahko omogočil prilagoditev modela slovenskemu okolju in potencialno razširitev na celoten zdravstveni sistem.
Pa vendar, kako bi lahko sodelovanje med deležniki izboljšali, da bi dosegli boljše rezultate za paciente?
Sodelovanje lahko izboljšamo z vzpostavitvijo trajnih partnerskih odnosov med vsemi deležniki. Učinkovita komunikacija, skupno načrtovanje, izmenjava podatkov, spodbujanje inovacij in razvoj standardov so le nekateri načini, kako lahko izboljšamo sodelovanje in s tem povečamo kakovost zdravstvene oskrbe. Pomembno je tudi vključevanje predstavnikov industrije v posvetovalna telesa odločevalcev.
Kako lahko Slovenija izkoristi svojo majhnost in prilagodljivost za hitro uvajanje inovacij v zdravstveni sistem?
Majhnost in prilagodljivost Slovenije sta lahko prednosti pri hitrem uvajanju inovacij. Manjši zdravstveni sistem omogoča hitrejše prilagoditve in implementacijo novih tehnologij ter pristopov. Slovenija lahko izkoristi mednarodne povezave za izmenjavo znanja, tehnologij in najboljših praks ter tako lahko postane model za uvajanje inovacij. Seveda je za to potrebna tudi politična volja in opustitev nam tako dragega »vrtičkanja« in vzdrževanja silosnih sistemov znotraj zdravstva, ki med seboj niso povezani.
Prav tako sta zdravstvena infrastruktura v Sloveniji in tudi način financiranja zdravstva še vedno precej centralizirani, kar bi načeloma lahko omogočalo hitro in učinkovito sprejemanje odločitev ter prilagajanje razvojnim tokovom in potrebnim spremembam. Vemo, da v praksi ni tako in zato moramo poiskati vzroke ter jih čimprej odpraviti, saj menim, da je prav čas ukrepanja tisti faktor, ki bo naš nacionalni zdravstveni ekosistem nagnil na dobro ali manj dobro stran razvojne tehtnice…
Kako lahko digitalne tehnologije in podatkovne analize prispevajo k boljši uporabi kliničnih podatkov v Sloveniji?
Digitalne tehnologije in podatkovne analize omogočajo zbiranje, shranjevanje in analizo velikih količin kliničnih podatkov, kar vodi do boljše zdravstvene oskrbe, boljših izidov za paciente in učinkovitejšega zdravstvenega sistema ter omogoča predvidevanje bodočih trendov.
Podatki so zdravstvenim delavcem v podporo pri kliničnem odločanju, omogočajo personalizirano zdravljenje in posledično izboljšajo izide zdravljenja. Analize velikih podatkovnih baz omogočajo odkrivanje skritih vzorcev in trendov, kar pripomore k boljšemu razumevanju bolezni in optimizaciji terapij.
Poznavanje trendov tako strokovnim kot političnim odločevalcem omogoča tudi boljše načrtovanje prihodnjih zdravstvenih politik, ki bodo uspešno naslavljale potrebe prebivalstva.
Pri uvajanju digitaliziranih procesov je treba posebej paziti na vzdrževanje motivacije vseh vpletenih, ki morajo z njimi pridobiti boljši vpogled v svoje področje: pacienti v obvladovanje svojega zdravja, zdravniki v postopke in izide zdravljenja, odločevalci pa ustrezne informacije za nadaljnje odločanje.
Za učinkovito in uspešno oblikovanje zdravstvenih politik, ki bodo ustrezno obravnavale izzive prihodnosti, je pomembna dosledna, sistematična uporaba kakovostnih podatkov. Naš zdravstveni sistem je bogat s podatki, a reven z informacijami. Podatkov in podatkovnih baz je v Sloveniji sicer na voljo veliko, vendar so med seboj pogosto nepovezane in uporabniku ne dajejo koristnih informacij.
Prav tako je pomembno sistematično vzpostavljanje zaupanja v digitalne zdravstvene rešitve in njihovo odgovorno uporabo. Pomembno vlogo pri tem imata tudi zdravstvena in digitalna pismenost vseh deležnikov, saj moramo vsi državljani zaznati in začutiti, da nam naši zdravstveni podatki, če so nam na voljo v uporabniško dostopnih oblikah, tudi na osebnem nivoju pomagajo bolje upravljati z našim zdravjem.
Kakšna je vizija FarmaForuma za prihodnost farmacevtskih inovacij v Sloveniji in kako se ta vizija ujema s cilji celotnega zdravstvenega sistema?
Pri obravnavi prihodnosti farmacevtskih inovacij je treba upoštevati širši globalni prostor, ki se razvija in inovira s pospešeno hitrostjo. Evropa pri tem zaostaja, čeprav je bila še pred dvajsetimi leti vodilna na področju razvoja novih zdravil in terapij.
Vsi globalni in evropski trendi puščajo pečat tudi v slovenskem prostoru. V FarmaForumu se trudimo, da so nova inovativna zdravila in terapije na voljo slovenskim bolnikom v najkrajšem možnem času. Pri tem intenzivno sodelujemo z vsemi deležniki in do sedaj nam je uspevalo, da smo dostop do najsodobnejših oblik zdravljenja držali na visoki ravni. Vse bomo storili za to, da tako tudi ostane.
