V letošnjem študijskem letu je na visokošolske zavode v Sloveniji vpisanih okoli 65.180 študentov, preko meja na mednarodni izmenjavi v okviru programa Erasmus+ pa je trenutno 987 slovenskih študentov. To je okoli 1,5 odstotka. A številka ni dokončna, saj študenti za drugi semester na mobilnost šele odhajajo. Iz podatkov Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) izhaja, da je preteklo študijsko leto delež mobilnosti znašal okoli 3,5 odstotka, leto poprej 3,8, v koronskem času pa se je prepolovil. Slovenija se s tem uvršča v spodnjo polovico, saj je povprečje v Evropi okoli deset odstotkov.
3,5 odstotkov slovenskih študentov se odloči za izmenjavo, povprečje v Evropi je okoli deset odstotkov
Z mariborske univerze poročajo, da se v času študija udeleži mednarodne izmenjave okrog 12 odstotkov diplomantov, ta delež pa se zadnja leta počasi, a vztrajno povečuje, z ljubljanske pa, da je pri njih udeležencev mednarodne izmenjave okoli 23 odstotkov. "Seveda bi si želeli, da bi bil delež mobilnosti še večji. Zato na članicah izvajamo vrsto informativnih in motivacijskih aktivnosti. Spodbujamo tudi učitelje, da študente v svojih razredih motivirajo k prijavi na izmenjavo. Poleg tega se bo z uvedbo možnosti kratkotrajnih kombiniranih mobilnosti od pet do 30 dni število odhajajočih študentov prav gotovo še povečevalo, saj se marsikateri študent raje sprva odloči za krajšo mobilnost v tujini in se nato morda na naslednjem razpisu prijavi še za dolgoročno mobilnost od dva do 12 mesecev," še dodajo na Univerzi v Ljubljani.
Najbolj priljubljene so Nemčija, Avstrija, Španija in Portugalska
Božidar Grigić, nosilec področja za terciarno izobraževanje pri CMEPIUS-u, meni, da smo trenutno dosegli mejo študentov, ki se samoiniciativno odločajo za mobilnost, da pa bi ob povečani promociji, jasnem poročanju o pozitivnih učinkih ter z novimi tipi mobilnosti - kot so kratkotrajne kombinirane mobilnosti, kombinirani intenzivni programi in mobilnosti za doktorske študente - lahko dosegli še večje število mobilnih študentov. Med državami so najbolj priljubljene Nemčija, Španija, Avstrija in Portugalska, mobilnosti pa se udeležuje več študentov družboslovne smeri kot naravoslovne.
Na mariborski univerzi pravijo, da se za izmenjave najpogosteje odločajo študenti ekonomskih in tehniških študijskih programov ter študenti medicine in turizma. Z ljubljanske univerze pa izpostavijo študente s Pravne fakultete in družboslovnih fakultet. Med naravoslovnimi prevladujejo študenti s Strojne fakultete, Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko.
Tja, kjer imajo enega boljših šolskih sistemov
Neopisljivo, nepozabno, edinstveno, dragoceno, so le nekatere besede, s katerimi naši sogovorniki iz vrst študentov mariborske univerze opišejo mobilnost. Kristina Žižek, študentka medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, si je izbrala Tampere University of Applied Sciences na Finskem. Tja se je odpravila v času absolventskega staža na dodiplomskem študiju od lanskega januarja do maja.
"Velik vpliv na mojo odločitev je imela moja želja po potovanju in spoznavanju novih ljudi. Želela sem preizkusiti življenje v tujini, stran od vsega znanega. Vedno me je privlačil sever Evrope in pozitivna izkušnja prijateljice, ki je že bila na izmenjavi na Finskem, me je prepričala, da sem za izmenjavo izbrala prav to državo. Njena narava in neskončne količine snega so bile samo še dodaten bonus," naniza razloge, še en ključni dejavnik, ki ji je olajšal odhod, pa je po njenem bil, da se je tja odpravila skupaj s svojim fantom, ki je tudi opravljal študijsko izmenjavo na isti univerzi, odločitev pa je olajšala tudi predstavitev Erasmusove izmenjave na univerzi.
"Finska velja za državo z enim izmed boljših šolskih sistemov in upravičeno je tako. Študij je veliko bolj praktično in ustvarjalno usmerjen kot pri nas. Velik poudarek dajejo skupinskemu delu in pozornost je vedno na študentu samem, ne na učni snovi. Še posebej me je presenetilo, da dajejo večjo vrednost količini in kvaliteti dela vloženega v projekt kot pa temu, da se študenti držijo rokov oddaje projektov. S praktično usmerjenimi predmeti in projekti, ki so vključevali delo z resničnimi naročniki, sem pridobila veliko praktičnih izkušenj na svojem področju." Velik vtis je nanjo naredilo tudi družabno študentsko življenje, študentje so bolj povezani, šolske institucije jih spodbujajo k sodelovanju na obštudijskih dogodkih.
Finančne dotacije
Program Erasmus+ je lani praznoval 35 let. Evropski program omogoča študentom, da v času študija opravijo del študijskih obveznosti ali se praktično usposabljajo na partnerskih univerzah in podjetjih v tujini. Študentom omogoča izmenjave do 12 mesecev na posamezni stopnji študija in ne izvedbe celotnega študija v tujini.
Študenti lahko zaprosijo za finančno dotacijo programa Erasmus+, ki znaša od 550 do 674 evrov, odvisno od države, v katero gredo. Poleg tega lahko kandidirajo za dodatna sredstva za študente z manj priložnostmi, ki znaša v tekočem študijskem letu 250 evrov na mesec.
Dodatno lahko študenti, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Javnem razpisu štipendij Ad futura za študijske obiske študentov v okviru programa Erasmus+, pridobijo še dodatek Erasmus+ v višini 50,43 evra na mesec, na voljo pa je tudi dodatek za zeleno potovanje, ki je opredeljeno kot potovanje, pri katerem se za več kot polovico potovanja uporabljajo prevozna sredstva z manjšimi emisijami, kot so avtobus, vlak ali souporaba avtomobila.
Z novimi prijatelji na martinovanje
Tudi Jaka Štruc in Lea Krulc ne skoparita s pohvalami izobraževalnemu in socialnemu življenju v tujini. Štruc, absolvent magistrskega programa mehatronike na mariborski Fakulteti za strojništvo, je nabiral izkušnje na dunajski fakulteti Fachhochschule Technikum Wien od septembra 2022 do februarja 2023. Za to se je odločil zaradi uresničitve želje po življenju in študiju v tujini, učenju nemškega jezika in spoznavanju ljudi, študij ga je navdušil z bolj praktično naravnanim delom v primerjavi s slovenskim. A kot prizna, je najboljše pri študentskem delu družabnost. V avstrijski prestolnici je stkal ogromno prijateljskih vezi, z marsikom je še danes v stikih.
"Za lansko martinovanje sem v Maribor povabil štirinajst novih prijateljev in jih gostil čez vikend. Skupaj smo si ogledali štajerske znamenitosti, med njimi tudi srednjeveško mesto Ptuj."
Lea Krulc, študentka magistrskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti, je izbrala izmenjavo na Kanarskih otokih. Odločila se je za Facultad de economia management y empresa Gran Canaria, kjer pouk poteka v popoldanskem času in je v večini interaktivne narave. Dva predmeta sta bila v celoti izvedena na daljavo, dva na fakulteti. Večina predavanj temelji na znanstvenih člankih, med razlogi za izmenjavo pa je navedla preživetje zime na toplem, spoznavanje španske kulture in izpopolnjevanje znanja jezika.
Bolj samozavestni in z novimi znanji
"Odločitev za študij v tujini je ena izmed najtežjih, vendar najboljših odločitev v času študija, ki študenta obogati na vseh področjih življenja in ne samo na študijskem. Postaneš tolerantnejši, bolj odprt in moder, predvsem pa stkeš mednarodna prijateljstva. Prav tako tovrstna izkušnja odpre številna vrata slovenskih kot tudi tujih podjetij, ki vedno bolj cenijo študijske izmenjave," pravi Lea Krulc in k odhodu spodbuja tudi druge študente.
Kristina Žižek izpostavi, da jo je izkušnja z Erasmusom naredila bolj samostojno in prisilila, da je stopila iz cone udobja, na kariernem področju postala bolj samozavestna. Hkrati je začela ceniti nekatere stvari, ki jih Slovenija, v primerjavi s Finsko, omogoča. Ena takšnih so študentski boni za prehrano. "Če bi več ljudi imelo tako izkušnjo, kot jo omogoča program Erasmus+, denimo bivanje zunaj domačega kraja, spoznavanje drugih kultur in ljudi, bi bila družba manj egocentrična, individualna in kapitalistična. Zato zelo priporočam študentom, da se odločijo za mobilnost, " pa zaključi Jaka Štruc.
Razpisi za štipendije Ad futura
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je decembra objavil razpise v okviru štipendijskih programov Ad futura, katerih namen je spodbujanje mednarodne mobilnosti dijakov, študentov in raziskovalcev iz Slovenije v tujino in iz tujine v našo državo.
Več informacij o posamezni štipendiji in pogojih je na voljo na: https://www.srips-rs.si/sklad/novice/novica/objavljeni-so-novi-razpisi-za-stipendije-ad-futura, v času uradnih ur: v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v sredo tudi od 14. do 16. ure, po telefonu 01 434 15 66 ali po e-pošti ad-futura@sklad-kadri.si.