Branka Bezjak
Veliko je takšnih, kot sem jaz, nadarjenih, radi igrajo, ampak nimajo možnosti za nadaljnje izobraževanje samo zaradi financ," z obžalovanjem ugotavlja mladi Lovrenčan Rene Črešnar. V njegovem primeru se je sicer izteklo bolje, po načrtih in željah. Danes je uspešen dijak tretjega letnika Konservatorija za glasbo in balet Maribor na oddelku za harmoniko, za kar je hvaležen ne le svoji družini, ampak celotnemu Lovrencu na Pohorju in drugim, ki so pomagali. V kraju, kjer ga ni človeka, ki Reneja ne bi poznal, so namreč pred tremi leti organizirali akcijo zbiranja denarja za kromatično harmoniko. Cena teh je namreč zelo visoka, njegova je stala 11 tisoč evrov, kar je bil za družino prevelik finančni zalogaj. A ne le harmonika, že samo šolanje, bivanje v Mariboru nekaj stane družino. Zato je pomoč še kako koristila. Instrument si je mogoče sicer ob plačilu tudi izposoditi, ampak ni takšen, kot je ta njegov, pravi. "Ta je res pravi 'stroj'. Upam, da jo bom lahko imel še za akademijo," dodaja Rene, že zazrt v prihodnost.
Vsi izpiti v enem letu
Krajani Lovrenca in družina so se takrat obrnili tudi na Pop TV oziroma oddajo Dan najlepših sanj, kjer so predstavili Renejevo zgodbo. "Ni mu bilo jasno, zakaj se nas cel avtobus pelje v Ljubljano, in ni vedel, da bo njegova mama tam. Dejali smo mu, da bo predstavil svoj talent, malo zaigral," se spominja župan Lovrenca na Pohorju Joško Manfreda, "nikoli ga ne vidiš jokati, takrat pa je." Prispevali so krajani, sponzorji, občinski svetniki so se odrekli sejninam, nekaj je dodalo podjetje Pro plus, seveda tudi njegova družina, in v oddaji so mu lahko predali harmoniko.
Skromen, talentiran, deloven
"Mirne duše lahko povem, da je denar šel v prave roke. Izjemno smo ponosni nanj, na njegov talent," o pomoči Reneju pri nakupu želene harmonike danes pravi župan Lovrenca na Pohorju Joško Manfreda. Sedaj dijak je še zmeraj nepogrešljiv na številnih prireditvah v občini, pojasni župan: "Res pa mu šolske obveznosti ne dopuščajo več toliko nastopov." Vrsto let je nastopal na številnih prireditvah: občinskih, šolskih, prireditvah društva upokojencev ... "Ni znal reči ne," dodaja župan. In vsi nastopi so bili brezplačni. Ko je izrazil željo, da se vpiše na glasbeno šolo, za kar je potreboval tudi instrument, so pobudo, da se organizirajo in mu v kraju pomagajo, dali v društvu upokojencev, da mu torej nekoliko povrnejo, in vsi so bili za. "Še zmeraj je skromen, delaven, za glasbo pa še bolj zagnan kot prej," še ugotavlja župan.
Igra tudi kontrabas, kitaro, klaviature
Rene, ki bo letos dopolnil osemnajst let, z velikim žarom v očeh pripoveduje o glasbi, igranju. Pri kakšnih nastopih rad pomaga, "na pomoč" lahko priskoči več ansamblom, saj igra tudi bas, kontrabas, električno kitaro, klaviature. "Če imam čas, grem in igramo brez vaj. Če veš, kje je kaj, ni problema, gre vse," dodaja. Sedaj ima zaradi šole manj nastopov v svojem kraju, čeprav ga še vabijo, in če le more, pride na razna slavja, dogodke v občini. "Ko sem bil še v osnovni šoli, smo igrali vsak vikend, med počitnicami sem imel tudi po tri 'špile' v enem dnevu. S šolo nisem imel nobenih težav, nobenega stresa. Včasih nisem knjige niti odprl in sem dobil petico, zato sem se moral sedaj kar navaditi tudi na učenje. Za igranje ni bil nikoli problem sedeti, ob knjigah bolj. Sošolci imajo podobne izkušnje," razlaga.
Pri osmih letih je dobil pravo diatonično harmoniko in ta bo ostala z njim
