Iz Štajerca: Korant si ali nisi. Tega ne moreš kupiti

Takoj vidi, kdo je pravi

Če ni mogoče za noben denar kupiti korantovega duha, pa je njegovo oblačilo seveda mogoče dobiti za denar. Za tisočaka že prav lepo, skoraj svilnato oblačilo. Cenejši je beli, bolj iskan črni korant. "Ja, dandanes je korant lahko vsak, ki ima kaj pod palcem, a jaz kar hitro vidim, kdo pride v našo delavnico zato, ker koranta v sebi čuti, in kdo, ker se želi postaviti pred ljudmi. S tistim prvim se lahko skoraj brez besed zmeniva, kakšno korantijo bi rad, si stisneva roke, tako, da kar malo zaboli, in vem, da bo tak tudi stisk koranta, ko bo šel med ljudi, da bo znal zavihteti ježevko in ne bo kape snemal za vsakim vogalom. To bo korant, iz katerega bo (za)vel en tak prvinski düh. Vrtel se bo, skakal, a vendar iskrivih oči zrl v svet, ki naj bi ga rešil vsega zla. Z njim bodo tu in tam padali pisani trakovi in šele na pepelnično sredo bo ves ožuljen pomislil na svoj odrgnjen nos in utrujene noge," je ob srečanju porekel Marko Klinc, možakar, ki je sešil že na stotine korantij in je najbolj ponosen na to, da tudi njegovi domači čutijo koranta in imajo fašenk v sebi.

Nekdaj s koranti ni bilo šale

"Nisem še hodil v šolo, ko mi je oče Marko izdelal prvo korantijo, in oče je bil tisti, pri katerem sem se učil. Takrat je bilo težko dobiti ovčje kože za korantije, pa so prav prišle tudi zajčje in kozje kože, tudi kak kožuhast jopič je še za korantijo. Zdaj hodimo po kože v Bosno in v Srbijo. Včasih so bili koranti res strašni, kdo bo rekel, da kar grdi, zato tisti strah pred njimi. In nekdaj se z njimi res ni bilo šale. Pod kapo skriti fantje so vedeli za fašenk poravnati tudi kak star prepir. Danes je ljudem všeč, če so koranti lepi, pa se jih vendarle še bojijo. Bežali so nekdaj tako koranti kot ljudje okrog njih. Zdaj bi se vsi kar slikali, pozabljajo pa, da je korantovo poslanstvo vendarle nekaj čisto drugega kot nastavljanje kameram.
Zdaj, ko smo koranta prepoznali kot prav posebno dediščino, mu bomo morda spet vrnili nekaj prvinskega in mu pustili, da obhodi vas in mesto, kot se to za njegov demonski lik tudi spodobi," pravi mojster Marko iz Spuhlje na Ptujskem polju, ki je krasitev korantove kape prepustil ženi Angeli. Ona je tista, ki vešče, spretno, kot zmore le ženska, ki je poslikala že rodove koranotvih kap, izbira barve, ki jih namala na korantovo obličje. "Včasih se kar malo igram. Posebnega pravila ni, a izbirati je treba med naravnimi barvami. Tudi ne gre, da bi korant imel kake drugačne kot zelene ali rdeče gamaše," dodaja Angela, ki je kot dekle tudi sama kdaj oblekla korantijo, a doda, da je to vendarle oprava za pravega moškega.