Za dogajanje na področju gospodarstva je ključnega pomena merjenje in primerjanje napredka digitalizacije v posameznih državah. In kako se odreže Slovenija?
Med 77 analiziranimi državami, ki jih obravnava Globalni indeks digitalizacije (GDI), se je Slovenija letos uvrstila na 35. mesto. Za Madžari, Romuni, Čehi, Portugalci, Čilenci in še trideset drugimi državami.
Kaj sploh meri Globalni indeks digitalizacije (GDI)? Meri predvsem razvitost IKT-industrije v posamezni državi in pri tem upošteva različne kazalnike (teh je kar 42) digitalne infrastrukture, kot so računalniške zmogljivosti, kapacitete shranjevanja podatkov, oblačne storitve in raba »zelene« energije.
GDI kvantificira vrednost IKT-industrije vsake države in njen vpliv na nacionalno gospodarstvo ter nudi pomoč pri sprejemanju bolj informiranih odločitev o digitalni preobrazbi gospodarstva.
Bi bila naša uvrstitev kaj boljša, če bi meritve opravili za 210 državah sveta? Mogoče, toda dejstvo obstaja, da je vanj že sedaj zajet ves razviti svet. V poročilo GDI 2024 je bilo vključenih 77 držav, ki predstavljajo 93 % svetovnega BDP in 80 % prebivalstva. Na podlagi podatkov o uspešnosti posamezne države pri digitalni transformaciji so države v poročilu razvrščene v tri skupine: vodilne države (Frontruners), države sprejemnice (Adopters) in države začetnice (Starters).
Slovenija se je na lestvici globalnega indeksa digitalizacije z rezultatom 48,1 uvrstila med t. i. države sprejemnice (Adopters). Kot rečeno, najdemo jo na 35. mestu, pred Hrvaško (38. mesto) in Srbijo (45. mesto). Prvo mesto so pred Singapurjem in Švedsko zasedle ZDA, visoko na lestvici pa najdemo tudi Kitajsko (8. mesto) in Nemčijo (14. mesto).
Kje smo in kam naj se usmerimo?
Slovenija ima glede na kazalnike GDI trdne temelje na področju digitalne infrastrukture, zlasti širokopasovnega interneta in mobilnih omrežij, dobre rezultate pa dosega še pri kibernetski varnosti in varstvu podatkov. Na tem vsekakor velja graditi in hkrati poskrbeti za odpravljanje ozkih grl.
Analitiki so med priložnostmi za izboljšave izpostavili področja naprednih tehnologij, kot so implementacija 5G, spodbujanje inovacij, krepitev digitalnih spretnosti in širitev storitev e-uprave.
Za boljšo globalno konkurenčnost mora Slovenija okrepiti tudi digitalno pismenost in več sredstev vložiti v visokotehnološki razvoj.
Predvsem pa poskrbeti, da bo ustvarjala digitalno pismene, še raje pa razvite državljane. Predlog o uvedbi računalništva v osnovnošolski kurikulum, ki se vse glasneje omenja v javnosti, bi vsekakor bil korak v pravo smer.
»Na dogodku Huawei Connect 2024 v Šanghaju, kjer je bil predstavljen letošnji Globalni indeks digitalizacije, je bilo zelo očitno, da je razkorak med vodilnimi državami in sledilkami ogromen. In čeprav za digitalno pismenost in razvitost veliko stori vsak posameznik sam, je zelo pomembno, da se ta izziv reši sistemsko, saj tako družba lahko gradi na tehnoloških temeljih. Te Slovenija ima, veliko energije iz obnovljivih virov tudi. Manjka pa predvsem zavedanje, da je država tista, ki pomembno sooblikuje pogoje za večjo digitalno vključenost in konkurenčnost,« je dejala Gordana Kisilak iz Huawei Slovenija in dodala: »Stremeti moramo k čim prejšnjemu izboljšanju pogojev za digitalno preobrazbo družbe. V Sloveniji talente vsekakor imamo, zanje pa je potrebno sistemsko skrbeti. Huawei je v Sloveniji prisoten desetletje in tudi v prihodnje bomo zanesljivi partner podjetjem in organizacijam na poti njihove digitalne preobrazbe.«
Zgledi pri tehnoloških podjetij
Industrija telekomunikacij je ena tistih, ki v zadnjih letih najbolj hitro napreduje in se razvija. Posledično so v njej kadrovske potrebe izjemne, saj mora skrbeti za razvoj infrastrukture, storitev in tudi kibernetsko varnost. Telekomunikacijska podjetja so zato med najbolj aktivnimi, ko gre za razvoj in opolnomočenje lastnih kadrov. Huawei denimo s partnerji vsako leto dodatno izobrazi več deset tisoč ljudi.
»Prizadevamo si tudi za podporo dolgoročne kadrovske trajnosti v panogi z našo pobudo za digitalno vključevanje, imenovano TECH4ALL. S partnerstvi z univerzami in nevladnimi organizacijami po vsej Evropi smo že več kot 80.000 ljudi opremili z novimi digitalnimi veščinami,« je v Šanghaju dejal Ken Hu, rotirajoči predsednik tehnološkega velikana Huawei, in hkrati opozoril, da se tempo tehnoloških inovacij ne ustavlja, zato bo sodobna družba potrebovala še veliko več ljudi z digitalnimi veščinami.
Poskenirajte QR-kodo in preverite, kako je videti Globalni indeks digitalizacije.