Bojan Bauman
Blaž Perko ima bogate izkušnje v vlogi organizatorja slovenskih odprav športnikov na olimpijske igre. Pomočnik odprav je bil v Pekingu, Vancouvru in v Londonu. Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije bo pomočnik vodje odprave tudi v Pjongčangu, priprave na največji športni dogodek pa so že v polnem teku. Če bi bil aktualni spisek potnikov dokončen, bi v Korejo odpeljal 71 slovenskih športnikov. A veliko je odvisno tudi od dogodkov v tej zimi. Ta se še začela ni, pa smo že ostali brez prve favoritinje za medalje Ilke Štuhec in zaradi dopinške afere tudi brez Teje Gregorin, ker je začasno suspendirana.
"Vsi športniki so na podlagi lanskih rezultatov še zmeraj samo kandidati za nastop na zimski olimpijadi. V tej sezoni se jim lahko priključi še kdo, hkrati pa morajo sedanji kandidati potrditi rezultate prejšnje sezone. Čas za to poteče sredi januarja, ko bomo imenovali člane olimpijske reprezentance. Takrat bodo znani tudi njihovi spremljevalci," pravi Perko.
Borba za sobe
Slovenci odhajajo v Pjongčang z velikimi tekmovalnimi ambicijami. Sedmerica med njimi celo z upanjem na boj za medalje. "Zmeraj imamo na takih dogodkih tudi visoke tekmovalne cilje. Za nas so vrhunski rezultati uvrstitve v prvo tretjino uvrščenih športnikov. Čeprav nas je poškodba lani najboljše posameznice, tudi svetovne prvakinje Ilke Štuhec, postavila na drugačna tla, še zmeraj pričakujemo tudi medalje," razkriva Perko.
Odpoved Štuhčeve, ki bi tekmovala v hitrih disciplinah alpskega smučanja, je slovenskim organizatorjem povzročila tudi nekaj dodatnega usklajevanja s korejskimi organizatorji. Smukači in tekmovalci prostega sloga bodo nastopali na prizoriščih, ki so nekoliko oddaljena od obeh olimpijskih vasi, zato so si izborili pravico do nastanitve v hotelih in v drugih nastanitvenih objektih bližje prizorišč.
Malim najtežje, največjim najlažje
Ta mesta se delijo proporcionalno s številom športnikov. Korejski organizatorji morajo alpskemu smučarju denimo zagotoviti in plačati stroške za trenerja in serviserja. "S tem da imamo v ekipah kar nekaj trenerjev, v hitrih disciplinah eden ne more obvladati cele proge. Serviserji pa so vezani na proizvajalce smuči. Če imajo trije tekmovalci smuči različnih opremljevalcev, bodo imeli tudi tri serviserje. Take podrobnosti koordiniramo že doma v Sloveniji. Mi moramo serviserjem v Pjongčangu zagotoviti kontejner, delovni prostor, in tudi tu je treba biti spreten in se dodatno dogovoriti. Standardi so tukaj nizki, posebno težko je za majhne reprezentance, najlažje je največjim," ugotavlja Perko.
Logistika je na takih tekmovanjih zmeraj zelo velik zalogaj, ki ga v celoti ne morejo preveriti niti na generalkah, ki so jih sicer Korejci povečini opravili v lanski zimi. Takrat so bila tekmovanja v posameznih disciplinah, februarja prihodnje leto bodo vse discipline organizirane strnjeno, v dobrih dveh tednih. "Take prireditve res ni mogoče simulirati. Februarja bo polna olimpijska vas, poleg športnikov se bodo drenjali obiskovalci. Vse to bo otežilo pretočnost na prizoriščih, na poteh do njih ... Korejci se zavedajo izzivov, ki nastajajo pri organiziranju olimpijade. V zadnjih letih so bili prisiljeni precej spreminjati osebje - začeli so s svojimi ljudmi, a so hitro ugotovili, da jim manjka izkušenj. Potem so poklicali strokovnjake s celega sveta (tudi našo Andrejo Leskovšek McQuarrie) in sedaj to poteka precej bolje. Slovenci se znamo hitro prilagoditi, zato posebnih težav nimamo. Korejci seveda upajo, da bo projekt v Pjongčangu za njih trajnostna naložba, a to se bo šele pokazalo," pravi Perko.
Vikend sprostitev, ne pripadnost
V Aziji sicer zimski olimpijski športi niso posebno popularni, primanjkuje jim tradicije. Zato je pomislek, da bodo objekti po 14 dneh olimpijade samevali in propadali, dokaj upravičen. "Azijci razumejo zimske športe kot vikend sprostitev. Tam nihče nima svoje smučarske opreme, vsi jo najemajo v smučarskih centrih, ki so polni izposojevalnic. Korejci se ob vikendih naselijo v smučarski center, smučajo z najetimi smučmi in se zatem vrnejo v svoja mesta. Še najbolj doma se počutijo na ledu, blizu jim je hitrostno drsanje. Ko smo februarja tam spremljali nekaj tekem za svetovni pokal - tudi tisto, na kateri je zmagala naša Anamarija Lampič -, je dogajanje opazovalo kar nekaj gledalcev. Ljudje so se zabavali, a občutka, da vedo, kaj se v resnici dogaja, nismo dobili. Imeli so se lepo, nekaj so pojedli in popili, potem so šli domov. Posebne pripadnosti temu športu niso pokazali. V tem pogledu so daleč od alpskih držav. Svetu sedaj preprosto želijo dokazati, da so sposobni organizirati največjo prireditev v zimskih športih," zaključuje Perko.
Za 70 športnikov in njihovih spremljevalcev, ki bodo odpotovali v Južno Korejo, bodo država, fundacija za šport in sponzorji zagotovili okoli milijon evrov.
