Davčni strokovnjaki iz OECD nam priporočajo ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, ki je zdaj obdavčen s še predkrizno 50-odstotno stopnjo. V njem je v dohodninskem letu 2016 vsak izmed 3661 zavezancev povprečno plačal kar 46.810 evrov dohodnine. In politika se nikakor ne more dogovoriti, ali je to preveč ali edino prav, saj bogati plačajo pač več dohodnine. Delodajalci bi tako stopnjo že davno ukinili, Janševa SDS tudi, sindikati in Levica nikakor, zdaj pa se zdi s Šarčevo ekipo še najbolj verjetno, da bo politika zbrala toliko energije, da bo stopnjo obdavčitve znižala na od OECD priporočenih 45 odstotkov.
Najnižji razred, s 16-odstotno obdavčitvijo, bi pustili OECD-jevi davkarji pri miru. V njem je bilo v letu 2016 več kot milijon zavezancev ali 70 odstotkov vseh. Vsak zavezanec v prvem razredu je povprečno plačal 196 evrov dohodnine. Največ je bilo tistih z dohodki do minimalne plače, kar 677.877, povprečno je vsak državi tisto leto plačal 14 evrov dohodnine.
Kandidatov za višjo dohodnino pol milijona
Višjo dohodnino, ki naj bi tudi pri nas polnila blagajne bolj kot prispevki, bi tako lahko v prihodnje zaračunali manj kot pol milijona zavezancem iz spodnjega in zgornjega srednjega sloja. Tistim iz sedanjega drugega, tretjega in četrtega razreda. Tem naj bi država pobrala več, scenarijev, koliko več, ponuja OECD kar nekaj in tudi različni so. A ob znižanju prispevkov delojemalcem za pet odstotkov, socialni kapici pri 3,5-kratniku povprečne plače, kar bi znižalo prispevke za 106 milijonov evrov le odstotku najbogatejših, in priporočeni najvišji 45- odstotni stopnji dohodnine v četrtem razredu, bi ob enoodstotnem dvigu obdavčitve država pobrala omenjenim zavezancem 35 milijonov evrov več. Če bi dvignili obdavčitev v teh razredih za dve odstotni točki, bi zbrali dodatnih 71 milijonov evrov. Če za tri, 106 milijonov evrov, v primeru štiriodstotnega dviga dohodninske stopnje pa bi se nabralo 146 milijonov evrov dodatne dohodnine. Lani je država pobrala 2,3 milijarde evrov dohodnine. Vsekakor bi bila taka zvišanja dohodnine premalo, saj bi proračun zbral precej manj, kot bi državo stalo znižanje prispevkov za socialno varnost.
Proti obdavčitvi malice in prevoza na delo
"OECD meni, da ima Slovenija velikodušne dohodninske davčne olajšave, s katerimi se znižuje davčna obremenitev zlasti za družine z otroki, saj imajo prav te koristi od davčnih olajšav in otroških dodatkov. Zato menijo, da je zaradi oprostitev in posebnih davčnih določb osnova za dohodnino ozka. Po njihovem davčne olajšave omogočajo večje zniževanje davkov osebam z višjimi dohodki. Razširitev davčne osnove bi se po njihovem lahko dosegla tudi z odpravo davčne oprostitve za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter prehrane med delom ter z obdavčitvijo dohodkov iz naslova uspešnosti in letnih dodatkov kot rednega dohodka iz naslova dohodnine. Menim, da bodo ti njihovi predlogi najverjetneje naleteli na nasprotovanje sindikatov in velikega števila davčnih zavezancev, ki bodo želeli ohraniti iste neto prejemke. Zato se zastavlja vprašanje, ali bodo delodajalci pripravljeni v celoti prevzeti na sebe breme obdavčitev teh, zdaj dohodnine oproščenih dohodkov. To bi pomenilo višje bruto dohodke in s tem višjo maso za plače," je na svojem blogu med drugim zapisal davčni svetovalec in nekdanji prvi mož Dursa Ivan Simič.
Velika davčna rezerva v 9,5-odstotnem DDV
Nato bi iskali politiki naprej morebitne še manjkajoče davke, vse dokler se ne bi računica izšla. Morda s še večjo obdavčitvijo kapitalskih dobičkov, za katere plačamo zdaj 25 odstotkov dokončnega davka. Pa z novim nepremičninskim davkom, ki bi lahko po mnenju OECD prinesel namesto zdajšnjih okoli 220 milijonov evrov tudi 670 milijonov evrov ali trikrat toliko kot zdaj nadomestila za stavbno zemljišče. Ali celo štirikrat več, če bi posnemali državo OECD, ki pobere največ nepremičninskega davka med vsemi v omenjeni družini.
Pa vedo, kdo ima pri nas nepremičnine?
"Pri obdavčitvi nepremičnin OECD ravno tako predlaga višjo obdavčitev, saj naj bi bila ta v Sloveniji nizka. Tako navedejo, da če bi v Sloveniji pobirali prihodke od davka na nepremičnine v višini, kot ga v povprečju pobirajo druge države OECD, bi zbrali dodatnih 280 milijonov evrov. Če bi pa šli na raven držav OECD z najboljšimi rezultati pri pobiranju davka na nepremičnine, pa bi pobrali dodatnih 670 milijonov evrov, kar bi po njihovem ustrezalo zmanjšanju prispevkov za socialno varnost zaposlenih za 6,8 odstotne točke. Pri njihovih izračunih imam občutek, da jih predstavniki ministrstva za finance najverjetneje niso seznanili z lastniško strukturo nepremičnin v Sloveniji, ki prav gotovo odstopa od lastniške strukture nepremičnin v državah OECD. Takšen dvig obdavčitve nepremičnin bi v Sloveniji naletel na odpor. Pri nas mora biti, predvsem v prvi fazi, davek na nepremičnine identičen sedanjemu znesku NUSZ in davka na premoženje. Vsaka druga kombinacija bo povzročila velika nasprotovanja," je prepričan davčni svetovalec Ivan Simič.
