'Ko bom plačala za to, da mi prsi poberejo s tal, bom to povedala'

Živčec Denis
06.11.2017 06:46
Komičarka Martina Ipša ima za seboj več kot dvanajst let izkušenj in več kot tisoč nastopov, tako v Sloveniji kot v tujini. Piše za gledališče, televizijo in radio. Zdaj je zbrala svoje izkušnje v novi predstavi Šovbiznis. Šov je kombinacija njenih najbolj priljubljenih šal in novih, še nikoli izvedenih.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tibor Golob

Lepotni posegi: Velike ustnice, majhni noski

"Posegi me ne motijo. Motijo me dvojni kriteriji. Govorimo, da je bolj pomembna notranja lepota, ampak na TV pričakujemo, da so vsi popolni, in takoj opazimo, ko se kaka 'presuha' igralka zredi za tri kilograme. Ko pa se kdo odloči za kak poseg, pa tudi ni okej. Če bom kdaj drastično shujšala in plačala za to, da mi prsi poberejo s tal, bom to brez sramu povedala. Vsaj spotaknil se ne bo kdo ob njih. Paziti je treba, da se ne gre predaleč. Včasih kdo na obrazu ne more več pokazati nobenega čustva razen presenečenja."

Kariera: Resničnostni šov

"Iskreno, mislila sem, da ne bo trajalo. Da jih bo nekaj, nato se bomo zdolgočasili in konec. Ampak nimamo dovolj. Požiramo oddaje, v katerih ljudje počnejo stvari, ki jih tudi počnemo mi, a mogoče ne v tistem trenutku. Super nam je, ko sedimo na kavču in gledamo, kako sekajo drva, molzejo krave ali pa se kregajo, in verjamemo, da bi mi vse to naredili bolje. In pametneje. V Srbiji imajo TV-šov, za katerega se sploh ne ve, kdaj se bo končal. Ljudje so pač tam, običajno eni in isti in so za to plačani. Ne počnejo nič in režija samo poskuša zanetiti konflikte. Kar v zaprtem prostoru sploh ni težko. Kakšna služba?! Kdo je potem zdaj nor, oni ali jaz?"

Življenjsko poslanstvo: Prsi na instagramu

"Instagram je resno delo! Jasno nam je vsem, da ne veljam za modno ikono, ker sem urejena, ko oblečem ta lepšo majico, in kriterij za moj uspešni selfi je zgolj to, da se vidim na fotografiji. In to je to. Nazadnje sem filter uporabila, ko sem še kuhala filter kavo, in komaj pred kratkim sem odkrila čare tega znaka #. Ampak občudujem ljudi, ki se uredijo za pravo fotko, znajo poiskati pravi kot in pravo luč. Zase vem, da ni dobro niti lepo, če se slikam od strani. Je pa to cela umetnost in nekateri jo obvladajo. In dokler bomo všečkali slike, kjer se pokažejo prsi, bodo prsi slikane. Samo čakam, da dobijo še svoj lastni instagram profil. Čeprav me glede na svet, v kakršnem živimo, ne bi presenetilo, če bi profil prsi/joški/boobs že obstajal."

Strije v primetimu: Veliko televizijsko hujšanje

"Hujšanje ni lahko. Preizkusila sem različne načine prehranjevanja in imam še vedno postavo krofa, za kar niso krivi ti načini prehrane, ampak sem kriva kar jaz in moja šibka volja. In to je najtežje. Najti način, kako se zdravo prehranjevati tudi, ko poteče prvih deset dni mega motivacije. Ker od začetka gre super. Ti vse veš, vse razumeš in ti to boš. Potem pa te nekaj zaboli in se ti zdi, da ti bo le kos pice pomagal, ker vsi vemo, da se v medicini uporablja pica že stoletja. Če ti dejstvo, da so okrog tebe kamere, pomaga hujšati, je to super. Zakaj pa ne! In še nekaj: kamera res doda pet kil, ampak samo če jo neseš s seboj na tehtnico."

Petdeset odtenkov bolečine: Fitnes

"Na fitnes hodim že 15 let. Ko bi vsaj hodila redno, bi to bilo super. Nisem ena tistih, ki gredo z veseljem, in nikoli ne bom. Sem se sprijaznila s tem. Ampak ko zjutraj vstanem in se prepričam, da me želodec boli samo zato, ker si to domišljam, da mi ne bi bilo treba nikamor, vseeno grem. In res treniram. Na polno! Nekako se mi zdi, da če sem že tam, da moram potem to naslednji dan čutiti. Res čutim mišice, o katerih nisem vedela, da obstajajo, in o katerih sploh ne vem, čemu služijo. Pravkar ugotavljam, da že dolgo nisem bila na fitnesu. Jutri res grem. Jaz bom tista sitna, okrogla, sarkastična ženska, ki se bo smilila sama sebi. Ampak bom tam."

Bitka za odejo: Vzponi in padci zakonskega življenja

»Ah, poroka. Trenutek, ki ga mnogi čakajo celo življenje, kar velik odstotek teh istih pa jo nato poskuša še do konca življenja pozabiti. Zdaj sem poročena šest mesecev in mi je všeč. Vedela sem, da mi bo, saj sva skupaj že dvanajst let in se sicer ne bi poročila. To pa ne pomeni, da je veza lahka. Res je treba vložiti nekaj truda vanjo, ker ne glede na to, kako imaš rad svojega partnerja ali partnerko, pride trenutek, ko ga oziroma jo gledaš in si misliš: če ga/jo zdaj ubijem, koliko bi dobila? Seveda je ne, ker jo ljubiš in nisi nor. Mogoče samo noro zaljubljen.«
Članek je bil objavljen v reviji STOP.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta