Ustavno obtožbo je premier preživel. Dva računa politične aritmetike je glasovanje potrdilo: opozicija 46 glasov, ki bi zrušili vlado, nima, a istočasno Janša s scefrano, podložno SMC, NSi, ki je vse bolj podmladek SDS, in zunajvladnimi podizvajalci ne seže do zanesljive, absolutne večine. V medprostoru (občasno) neopredeljenih in/ali manjkajočih je politična kuhinja. Nov poskus menjave Igorja Zorčiča je naslednja etapa preštevanj. Koalicije ni več, gre za rušilno interesno zavezništvo, ki instrumentalizira vladno krmilo za strankarske in osebne politične cilje, dokler bo šlo.
Politika konflikta ostaja bistvo Janševega delovanja, zdaj nadgrajena še s tvitertrumpizmom in Orbanovimi zgledi, zaradi katerih je postal šef vlade (ne)slaven po evropskih medijih. Arbitrarna razveljavitev imenovanja evropskih tožilcev ni odnesla le šibke ministrice Lilijane Kozlovič - premierju to ustreza, Počivalšek pa jo je za kapitalizacijo drugih interesov gladko žrtvoval, enako bi storil Koritniku in Kustečevi, zanj so le "drobiž" v večjih igrah -, ampak je kršitev vladavine prava in nova mednarodna blamaža. Premier od obvirusne ideološko-kadrovske agende ne odstopa niti na pragu predsedovanja Svetu EU, tudi za ceno politične krize in sramotenja države. Fronte se mu namreč zgoščajo. Danes bo v Ljubljani protivladna vstaja prvič "okrepljena" s sindikati, saj nanjo zaradi mrka socialnega dialoga poziva pet central. Vlada skuša zato pet pred dvanajsto strasti umirjati s potrjenim dogovorom z javnim sektorjem, zaradi česar je visel še en minister iz SMC, Koritnik. Toda množica nezadovoljnih, ki presega leve aktiviste, nevladnike, kulturnike ..., se širi še kje. Stavko so napovedali gasilci. Okoli referenduma o vodah se je oblikovala nova, (mlajša) civilnodružbena koalicija. Na te nastavke se priključuje opozicija, a mora se zavedati, kje je njen prostor za demokratični politični boj in kje lahko glas ljudstva zgolj nepotrebno spolitizira. Ne glede na vse, kar počne Janša, ji programsko-kadrovski preboj, ki bi omajal njegov relativni primat v politiki, ne uspe. Ne le da sence iz preteklosti, ki se manifestirajo skozi egomanske soloakcije, vztrajajo, spet nad plejerji leve sredine visi scenarij nove stranke.
Za Janšo predpostavljamo, da bo stopnjeval poteze, kot da bodo volitve jutri. Torej z neprekinjeno aktivacijo volilne baze in radikalizacijo političnega prostora. Skozi to prizmo se bere predkongresni manifest SDS z retoriko "o državljanski vojni", ki ilustrira hojo po robu. Frontalni napad na Levico je premišljen, v imenu vnaprejšnje delegitimacije dela politike in konstrukcije sovražnika, obenem pa služi polarizaciji političnega prostora, v katerem se izgublja politična sredina. (S)kuhani v podalpskem kotlu se kot družba bližamo vrelišču. Miru za popandemično okrevanje in premišljene odločitve v ključnem času ni in ne bo. Vsak apel, da politika ohrani razum, treznost, odgovornost, je v situaciji potreben, najprej pa bi ga morali slišati v vladnih sobanah. Od tam pilotirajo tudi represivni aparat, ki bo na protestih izpostavljen, tudi zaradi zadnjih spornih policijskih intervencij. Glede na (politični) karakter in videno doslej ni verjetno, da bi Janša način vladanja spremenil. Morda bi lahko okna danes odprl vsaj predsednik republike.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
