Ponavljam: tako kot ne mislim, da bi Igor Zorčič moral biti izrecno kaznovan z razrešitvijo s funkcije predsednika Državnega zbora za svoj izstop iz poslanske skupine SMC, pa po drugi pa tudi ne bi imel nič proti, če bi na na ta položaj inštalirali Jožefa Horvata iz NSi.
Zorčič je še kar zmeren, da ne rečem normalen politik - vsaj v tem smislu, da je v glavnem tiho in neupadljiv lisjak -, Horvat pa verjetno še bolj.
Po drugi strani pa tudi ni samoumevno, da se Zorčič in tako imenovana opozicija moralno pretvarjajo, kot da se z njegovim izstopom oz. prestopom ni nič spremenilo.
Zorčičevo trmasto vztrajanje na položaju predsednika parlamenta je del strategije, ki jo je opozicija začela z jaro kačo konstruktivne nezaupnice, nadaljevala z interpelacijami proti Počivalšku, Hojsu, Kustečevi, Cigler Kralju in Simonitiju, kronala pa z ustavno obtožbo Janše. Da bi nekako izsilili predčasne volitve.
Kao drugi najpomembnejši
Dejstvo je, da Zorčič 5. marca 2020 nikoli ne bi bil postal kao drugi najpomembnejši človek v državi, če po odstopu Šarčeve vlade 29. januarja 2020 in razpadu njegove koalicije LMŠ-SD-SMC-SAB-DeSUS ne bi postal del Janševe incoming, nadomestne koalicije SDS-NSi-SMC-DeSUS.
Dejstvo je, da je Janševa koalicija Zorčiču prišla prav, da se je zavihtel na položaj predsednika Državnega zbora. Lahko bi celo rekli, da se je z menjavo oblasti okoristil.
Poslanci SMC in DeSUS že eno leto in dva meseca poslušajo očitke, da so se prodali Janši samo zato, ker se upravičeno bojijo, da bodo na eventualnih predčasnih volitvah skoraj zagotovo izgubili poslanski sedež.
Najbrž res. Ampak Zorčič je v bistvu še hujši.
Dezertiral v opozicijo
Zorčič se je s pomočjo novega razmerja sil v Državnem zboru pustil posaditi na najvišji barski stolček, potem pa ga je kao na lepem srečala pamet in se je od koalicije distanciral med tako imenovane nepovezane poslance. Kar je isto, kot da bi meni nič, tebi nič dezertiral v opozicijo.
Njegova moralna tranzicija od zmernega, prijaznega, ekumeničnega, vsegliharskega, kooperativnega, konstruktivnega kolaboranta z SDS zna biti s človeškega, pa tudi političnega stališča sprejemljiva in dopustna, ni pa kompatibilna z njegovo funkcijo. Res bi bilo smešno, če bi prvi med enakimi ostal nekje vmes. No, za slovenski parlament najbrž ne.
Če mu je bila obstoječa vladna koalicija skratka dovolj dobra, ko jo je rabil za ustoličenje, potem naj ne gleda zdaj tako debelo, ko ga hoče njen preostanek detronizirati. Oportunist je bil prej in oportunist je zdaj. Easy come, easy go.
Hung-ho!
Zorčič tudi sicer ni od muh, očitno. Njegov predlog, da o njegovi razrešitvi glasujejo že danes — ki ga je koalicija na kolegiju gladko zavrnila, ker še ni prepričana, da bi jim uspelo zbrati dovolj glasov —, je bil mala mojstrovina taktiziranja in shaminga nasprotnika.
Glede na razmerje sil je Državni zbor zdaj viseči parlament. To v bistvu gre na roko vsem.
Predvsem seveda Zorčiču, ki si na ta račun nabira politične točke vratolomnega ekvilibrista - četudi deluje kot poosebljenje ziheraštva. Sam je s prestopom med tako imenovane nepovezane poslance povzročil to parlamentarno krizo, zdaj pa jo izkorišča za to, da se predstavlja kot njen rešitelj.
Saj se ne mudi
Viseči parlament pa paše tudi koaliciji in opoziciji. Opozicija ga ne čisto brez zveze izrablja kot argument za predčasne volitve in dokazovanje control-freakovskih ambicij koalicije, koalicija sama pa za podaljševanje navideznega statusa quo in odvračanje pozornosti.
Približuje se predsedovanje Svetu EU, razen tega pa potihem računajo, da bi na rednih volitvah lahko zmagali še premočneje kot na predčasnih. Kar se zna res zgoditi. Zadnje raziskave zadnjega mnenja to potrjujejo. Tistih nekaj zadnjih preživelih in prisebnih bo vladi morda res pripisalo kak drobec zaslug za ustavitev ali vsaj umiritev pandemije.
Tako ali tako pa ta vlada in z njo cela koalicija najbolje funkcionirata v medijskem, političnem in civilnodružbemem kaosu, ki ga s sicer pristnim antagonizmom z opozicijo, vendar s skupnimi napori povzročata sami. Tako da se glede Zorčiča nikomur ne mudi.
* Kolumna je bila najprej objavljena na Fokuspokusu.