Prijeten občutek, ko na začetku kurilne sezone prvič otipamo tople radiatorje, je letos okrnjen s skrbjo zaradi številk na položnicah. Svetovno gospodarstvo je po sproščanju omejitev doseglo nagel vzpon, za katerega trenutna ponudba energentov ne zadošča, najsi gre za plin, nafto ali elektriko. Ti se posledično dražijo na borzah, počasi in vztrajno pa se prelivajo tudi v cene za potrošnike, zaradi česar je vprašanje časa, kdaj bodo ti izlili gnev na svoje vlade. Tega se zavedajo v državah starih evropskih demokracij, kjer so, še preden bi se to zgodilo, že sprejeli nabor ukrepov za pomoč gospodinjstvom ob morebitnem drastičnem povišanju cen.
V tem pogledu je bil odgovor pristojnega ministrstva, ki smo ga prejeli ta teden glede cen plina, šokantno ravnodušen. Slovenska vlada posebnih ukrepov ne pripravlja, če se bodo cene plina še naprej višale v obdobju, ki presega že sklenjene pogodbe, se bodo nujno prelile tudi v cene za potrošnike, so zapisali. Gre za prosti trg, pravijo. Ob tem so dodali, da se bodo o ukrepih pogovarjali na ravni EU.
V interesu Slovenije je krepitev lastnih energetskih virov
Prihaja torej mrzla zima, ki vnovič prinaša vzorce iz lanske krize v času epidemije. Spet so nekatere države vzele stvari v svoje roke, v drugih spet čakamo. Spomnimo se težav z dobavo cepiv proti covidu-19. Medtem ko je bila Slovenija med državami, ki so ubogljivo čakale, da jim dobavijo odrejen odstotek cepiv, so jih v drugih kupovali zunaj skupnih evropskih naročil. Pa ne samo Madžarska, temveč tudi države, kakršni sta Nemčija in Nizozemska. O njihovem takratnem soliranju nihče več ne govori, omenjene države pa so hitro dosegle želeno stopnjo precepljenosti. Najprej so poskrbele za svoje državljane.
Podobno je pri energetiki, kjer kaže, da bi bilo naraščanje cen naivno razumeti zgolj kot posledico tržnih nesorazmerij, temveč gre za premišljene geostrateške poteze. V prvi vrsti tistih, ki odločajo o količinah plina v ceveh. Tudi tu veliki delajo velike korake. Tako so Nemci kljub nasprotovanju Američanov sklenili z Rusi dogovor o gradnji Severnega toka 2 pod Baltskim morjem. Ta bo kmalu začel delovati, česar več nobeno dejstvo ne more spremeniti. Nemci so že davno spoznali, da strateška zavezništva na ravni političnih vrednot v zimi ne bodo grela gospodinjstev. Lekcije, ki jih dobivamo v zadnjih dveh letih, so krute, a so hkrati zlata vredni napotki za prihodnost. Meseci pred nami bodo spet jasno pokazali, da se lahko v krizi vsaka država zanese samo nase. Zato mora biti v interesu Slovenije krepitev lastnih energetskih virov kakor tudi zavzemanje, da bo čim več pomembne infrastrukture na njenem ozemlju, najsi gre za plinovode in daljnovode ali pa za ceste in železnice. Nekoč v prihodnosti bo prišel čas, ko bo vse prišlo prav, in nanj se moramo pripraviti že danes. Zato je prav, da smo prisotni pri infrastrukturnih projektih, ki bodo dolgoročno izboljšali naš položaj, ne glede na trenutne nosilce politične oblasti v potencialnih državah partnericah. Gre za politiko preživetja na dolg rok. Politiko, ki daleč presega ideološke razlike današnjih političnih strank. Če smo že pri tem - se še kdo spomni razprav o pomenu prehranske samooskrbe iz lanskega leta?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
