Barbara Gavez Volčjak
Čeprav se v Krapinsko-zagorski županiji radi pohvalijo, da jih turisti obiskujejo zaradi športa in rekreacije, je vsaj tako kot aktivni turizem v ospredju enološko-gastronomska ponudba. V začetku septembra smo štiri županije osrednje Hrvaške, poleg Krapinsko-zagorske še Zagrebško, Medžimursko in Varaždinsko, obiskali slovenski novinarji in komaj zmogli pokusiti vso hrano in vino, ki so ju za nas pripravili gostitelji. Enako pa čaka tudi vse druge goste.
Vendar gremo po vrsti. Da sta šport in rekreacija pomemben del turistične ponudbe, poskrbijo v številnih termah na skrajnem zahodu Hrvaške. Tako v Termah Jezerčica v Donji Stubici kot v Termah Sveti Martin v istoimenskem kraju se pohvalijo z raznovrstno ponudbo za vse generacije: pokritimi bazeni za plavanje in razvajanje, vodnim parkom s tobogani na prostem, velnesom in savnami, hotelskimi namestitvami in apartmaji ter kongresnim centrom. V Termah Sveti Martin aktivni oddih dopolnjuje še možnost uporabe večnamenske športne dvorane s fitnesom in multifunkcionalnega igrišča na prostem, na katerem je mogoče igrati nogomet ali košarko. Da se trudijo izstopati, dokazujejo tudi s svojo zgodbo, ki so jo zasnovali na filozofiji dr. Rudolfa Steinerja, rojenega v 40 kilometrov oddaljenem Donjem Kraljevcu. Začetnik antropozofije je zagovarjal prepričanje, da morajo biti za zdrav življenjski slog telo, um in duh v ravnovesju. "Moto term je zato 'healthness', ki povezuje oddih, aktivnosti in zdravo kulinariko," je povedala Jelena Petrušanec, vodja marketinga v Termah Sveti Martin. Za zdravo prehrano poskrbijo z nabavo živil pri lokalnih dobaviteljih, najraje v radiju 20 kilometrov, večinoma iz ekološke pridelave. Pri tem največ sodelujejo z OPG-ji, kar je kratica za "obiteljsko poljoprivredno gospodarstvo". Ponosni so tudi na svoje "zeleno poslovanje" po najvišjih standardih trajnosti: uvedli so ločevanje odpadkov v vseh objektih, zmanjšali količine odpadnega papirja, vso odpadno hrano kompostirajo, njihovi dobavitelji pa jo nato uporabljajo kot gnojilo. Izdelujejo tudi sveče iz odpadnega olja in jih podarjajo kot poslovna darila.
Matija Gubec še vedno največji hrvaški heroj
V Krapinsko-zagorski županiji so sicer slovite vsaj še Terme Tuhelj, Stubiške in Krapinske Toplice, a zanje tokrat ni časa. Iz Term Jezerčica se z električnimi kolesi zapeljemo v Gornjo Stubico, natančneje na grič Samci, s katerega je lep razgled na Stubiško kotlino. Ob pobočje je naslonjen ogromen spomenik Matiji Gubcu, "največjemu borcu za malega človeka v vsej regiji", kot poudari vodnica Marina Skušić. Po vodji kmečkih uporov Stubica nosi turistični slogan Gubčev kraj, ogledati si je mogoče tudi njegovo rojstno hišo v vasi Hižakovci in se povzpeti do več kot 450 let stare Gubčeve lipe, pod katero je s kmeti snoval upor. Toliko let je namreč minilo od dogodka iz leta 1573, po katerem je Matija Gubec umrl mučeniške smrti, z razbeljeno krono na glavi in razčetverjen na Markovem trgu v Zagrebu. Lipa pa je stala že prej in stoji še danes, "edina še živa priča upora", poudari vodnica. Spomenik so Gubcu v čast postavili ob 400. obletnici kmečkih uporov, zasnoval ga je hrvaški kipar Antun Augustinčić. Izdelan je iz brona in kamna z Medvednice, širok je približno 40 metrov in visok okoli 10 metrov. "Relief na desni prikazuje življenje kmetov, na levi pa potek upora. Na ploščadi pred njim pripravljajo kulturne prireditve, zato spomenik služi narodu, kot mu je služil Gubec," pove Marina Skušić. V bližnjem dvorcu Oršič je muzej kmečkih uporov, vsako leto v februarju pa v Stubici na prireditvi z naslovom Upor se nadaljuje (Buna traje) uprizorijo bitko med kmeti in kraljevo vojsko. Matija Gubec slej ko prej velja za največjega hrvaškega narodnega heroja in očitno koristi tudi lokalnemu turizmu.
Ni naključje, da se po Gubčevem kraju prevažamo z električnimi kolesi, gorsko in cestno kolesarstvo sta tukaj namreč vedno bolj priljubljeni, le infrastruktura ne sledi razvoju, pravi naš vodnik Ivan Dolić. Po gričevnati pokrajini je letos prvič organiziral kolesarsko dirko Gran Fondo Roonda Stubaki, ki je že v prvi izdaji pritegnila več kot 200 sodelujočih. Zelena pokrajina, zasajena z vinogradi, je kot nalašč za nabiranje višinskih metrov. Toda bolj kot potenju na kolesu je tukajšnja ponudba prilagojena hedonističnemu uživanju v miru in tišini. Zato so glavni hit Zagorja tako imenovane kuće za odmor oziroma počitniške hiše. Med skupno 135 hišami so ene tradicionalne iz kamna in lesa, druge povsem moderne, z bazeni in jacuzziji ter savnami. Po njih najpogosteje povprašujejo turisti iz zahodne Evrope, in to ne le za prenočitev na poti do morja, temveč tukaj ostanejo tudi teden ali več.
Hit Plešivice so penine
Mi žal ne ostanemo, temveč - seveda z avtomobili - hitimo naprej proti Zagrebški županiji, kjer se najprej ustavimo v Samoborju. Romantično mestece z lepo urejenim glavnim trgom slovi po tradicionalnem samoborskem fašniku oziroma karnevalu, ki ga prirejajo že skoraj 200 let. "V nasprotju z drugimi hrvaškimi karnevali poudarja politično satiro, norčevanje iz politične situacije," pove Ivana Kokot iz Turistične skupnosti mesta Samobor, ki predstavi še nekaj gastronomskih posebnosti območja. Med njimi so znamenite samoborske kremšnite pa rudarska greblica, nekoliko podobna naši prleški gibanici, bermed, liker iz vina, sadja in pelina, ter muštarda, podobna gorčici, a z rahlim okusom po hrenu.
Mimo račke in mlincev ne morete
Absolutni prvaki gastronomske ponudbe severozahodne Hrvaške so pečene račje krače z mlinci, svinjski file, polnjen s šunko in sirom, rižota z jurčki in bučna juha. V restavraciji Rody v Gornji Stubici se poleg naštetega pohvalijo z zagorskimi štruklji, v Vinogradniški hiši Braje pri Jastrebarskem lahko pokusite še plešivički copanjek, tradicionalno pito, polnjeno s skuto in koprivami. V restavraciji Terbotz pri Štrigovi vam poleg račke in mlincev postrežejo odličen telečji hrbet, na izletniški kmetiji Zlatne gorice pri Varaždinu pa lahko poleg fantastičnega razgleda in raznovrstnih jedi uživate tudi v jabolčnem zavitku s prelivom iz gozdnih sadežev. Na vinski karti je denimo v Zagrebški županiji najpogostejši renski rizling, v Medžimurski pa šipon, ki mu tukaj rečejo pušipel ali pošipel.
Okrepčani s kremnimi rezinami in požirkom bermeda se odpeljemo naprej proti Jastrebarskemu, kjer nas gostitelji že čakajo v Plešivici, v enem najbolj znamenitih vinorodnih območij osrednje Hrvaške (čeprav se vinogradi bohotijo pravzaprav na vseh kolikor toliko prisojnih pobočjih vseh štirih obiskanih županij). Vendar ima Plešivica med njimi poseben privilegij: tamkajšnje vinograde pred vremenskimi ujmami varuje Samoborsko gorovje z najvišjim vrhom Japetićem, zato imajo zelo ugodno klimo za rast trte. "Temu pravimo plešivićki amfiteatri," pove Petra Masnec, direktorica Turistične skupnosti mesta Jastrebarsko. "Vinogradi rastejo na lijakastih pobočjih, zaščiteni pred mrazom. Tukajšnji vinarji zasajajo nove vinograde na zemljiščih, ki jih odkupujejo od starejših ljudi, če ti ne zmorejo več sami obdelovati zemlje. Tako prispevajo h gospodarstvu celotne lokalne skupnosti," pojasni o kraju, katerega glavni simbol je vino.
"Pri nas uspeva 30 sort grozdja, iz katerih lahko pridelamo vrhunska vina, vendar nobena sorta ni avtohtona, da bi lahko na njej gradili marketinško zanimivo zgodbo," razlaga Dominik Jagunić, ki vodi vinarstvo skupaj s tremi brati. Zato so se plešivški vinarji pred kakimi 25 leti usmerili v pridelavo penin. "V tistem času so bile na tržišču cenene penine in zelo drag šampanjec, ni pa bilo ničesar dostopnega, kar bi si lahko vsakdo privoščil," razlaga Jagunić. "Kolega Tomac (prav tako vrhunski vinar, op. p.) je predlagal, da poskusimo narediti dobre penine po dostopni ceni in zapolnimo praznino v tem segmentu. Začeli smo z 200 do 300 steklenicami na vinarstvo, danes šest ali sedem vinarstev živi samo od penine. Imamo odlične klimatološke in pedološke razmere za pridelavo, zemljo z veliko laporja in ravno prave temperature zraka, tudi zasajene sorte trte so primerne za penine," našteva sogovornik. Penine iz Plešivice odkupujejo hoteli in restavracije, največ pa prodajo na domačem pragu, skupinam obiskovalcev. "Vinski turizem je eden najhitreje rastočih segmentov turizma," pove vinar, ki v penino predela približno 80 odstotkov svojega mošta, kar pomeni 45.000 do 50.000 steklenic letno. Pridelava penin pa ni le donosen posel za posameznega vinarja, temveč daje zaslužek tudi drugim. "Dvanajst odstotkov grozdja odkupimo od kooperantov, ki jim svetujemo pri pridelavi. Če pridelajo slabše grozdje, smo torej sami krivi. Ljudje tukaj ne želijo delati za drugega, ampak v svojem vinogradu v kooperaciji z vinarjem, kar pomeni trajnost za ves kraj," pojasnjuje Dominik Jagunić. Doda še, da pet do deset odstotkov letne proizvodnje izvozi, največ v Švico, Dansko, Poljsko, "zaradi ponosa, da so tujcem všeč tvoja vina", pri čemer distributerjev sploh ne išče, ker ga najdejo sami. Za promocijo Plešivice sicer zgledno skrbi Turistična skupnost mesta Jastrebarsko, ki denimo konec maja pripravi Festival penine in jagod, konec septembra pa bodo že 30. dnevi vina v parku dvorca Erdödy. V Plešivici pa se lahko od letos pohvalijo tudi z Michelinovo zvezdico, ki jo je pridobila restavracija vinarstva Korak in bo po mnenju Ivane Alilović, direktorice Turistične skupnosti Zagrebške županije, pozitivno prispevala h gastronomski ponudbi celotne županije.
