Žana Vertačnik
Ob osvojenem državnem naslovu je Domen Grauf, v Ljubljani živeči Korošec, nedavno na svetovnem prvenstvu v letenju z ultralahkimi letali na Madžarskem dosegel izvrstno deseto mesto. Med 39 posadkami, ki so tekmovale, sta bili dve slovenski, ena v sestavi Grauf in Vojko Fattori.
"To je bilo zame prvo svetovno prvenstvo, manjka mi izkušenj na mednarodnem nivoju," je povedal Grauf in dodal, da se je sicer na koncu dobro izšlo, a je imel pred začetkom bolj optimistične načrte. "Ni vse samo letenje, ampak je izjemno pomembna taktika glede točkovanja vseh disciplin in nalog," je razložil. Pojasnil je, da je Madžarom uspelo naštudirati, kako z zmajem odleteti hitrostno nalogo s 391 kilometri na uro, četudi zrakoplov ne leti več kot 90 kilometrov na uro. "Ljudje preračunavajo in ugotavljajo, kje se da največ iztržiti. In to je tisto, kar mi je manjkalo, da bi znal taktično pravilno odpeljati. Tam se je največ poznalo s točkami," je ugotavljal.
Z mislimi še pri napakah
Tekmovanje je trajalo deset dni, osem je bilo tekmovalnih. "Organizacijsko je to precej zahtevno, ker se tekmuje v treh disciplinah: v navigaciji, ekonomiji in natančnem pristajanju," je povedal. Najmanjše število točk je posadka Grauf-Fattori zbrala v disciplini navigacije, v kateri posamezni posadki sodniki posredujejo deset fotografij, ki jih je treba najti in vrisati na zemljevid. Pri ekonomiji je bilo letalo Pipistrel Virus, s katerim sta letela, konkurenčno, zadnji dan sta v tej disciplini zasedla drugo mesto. Uspešna sta bila tudi v natančnem pristajanju. Najbolje sta se odrezala pri pristajanju z delujočim in ugasnjenim motorjem z višine 300 metrov nad letališčem v petmetrska označena polja z ustavitvijo v dolžini 100 metrov, vsakič sta dosegla največje možno število točk. Grauf je do napak kritičen in je z mislimi še vedno pri prvenstvu. "Poskušam analizirati, kar sem naredil narobe, da bi to v prihodnosti izboljšal. Sem pa ugotovil, da letalo, s katerim sem letos tekmoval, ni najbolj primerno za ta namen in prvi cilj je zato sprememba letala. Najbrž ga bom sestavil sam. Gre za tekmovalno letalo, ki ga je zasnoval Anglež, kupiš ga v kitu in ga sam sestaviš," je povedal o načrtih za naslednje svetovno prvenstvo na Češkem.
Reprezentanca po petnajstih letih
Od Letalske zveze Slovenije je Grauf prejel priznanje za najboljšega športnika leta 2017 v kategoriji za ultralahke naprave. Na to je, kakor pravi, ponosen: "To pomeni, da sem na pravi poti, in je priznanje za ves vloženi trud, ki ga ni bilo malo."
Grauf razlaga tudi o tem, da je bila zelo uspešna reprezentanca v tej disciplini že sestavljena pred petnajstimi leti: "Na žalost se je en član tistega dela reprezentance ponesrečil in potem je kar zamrla ta želja po udejstvovanju na tovrstnih tekmovanjih." Pravi, da so v teh petnajstih letih izgubili stik s svetovno elito, kar se pozna pri izkušnjah in sodobni taktiki letenja, ki da se je ne moreš naučiti, temveč moraš na tekmovanje in preizkusiti. Si pa želi v Ljubljani živeči Korošec ta del športa promovirati med mlajšimi: "Idejo imam, da bi enako, kot imajo na Češkem, odprli neko ligo v letenju, kjer bi na leto organizirali vsaj šest tekmovanj, da bi mladi dobili izkušnje in si upali na svetovno prvenstvo."
Pravi še, da se zmeraj rad vrača na Koroško - tudi po tleh, ne samo po zraku. Začel je v slovenjgraškem aeroklubu, od tam pa je šlo vse tako navzgor, da lahko danes z veseljem reče, da je njegov hobi tudi služba: "Imam zelo veliko srečo, da imam poklic, ki je tudi moj hobi. To sem si vedno želel, že od 14. leta. Uspelo mi je, da sem ostal v letalstvu, da si tako služim kruh v sferi nižje kategorije letalstva, ne potniškega. Dejansko mi je to način življenja."
