Avstralci so konec tedna začeli državno prvenstvo v nogometu. Ne, to ni vest, v Evropi to komaj koga briga. A še pred nekaj dnevi je k Avstralcem zaradi nogometa gledal ves svet. Se tam res začne novo športno življenje Usaina Bolta, najhitrejšega človeka sveta, osemkratnega olimpijskega prvaka, svetovnega rekorderja na 100 in 200 metrov? Verjel je, da lahko pri 32 letih zažene kariero poklicnega nogometaša. Pa je za dober fuzbal treba še kaj več od nezemeljske brzine. Bolt je bil včeraj zjutraj po našem času le navijač moštva Central Coast Mariners, pri katerem je vadil in upal na pogodbo. Niso mu je dali, čeprav bi klub z nekaj sto gledalci, ki je nenadoma na treninge privabil tisoče radovednežev, postal tržna uspešnica. Čeprav je Bolt na prijateljski tekmi pred dobrim tednom zabil svoja prva gola (skoraj) profesionalnim tekmecem. In v nogomet prenesel svoje atletsko slavje, slovito strelo, v nebo uperjene roke. Včeraj je navijal na daljavo, z moštvom ni odpotoval na gostovanje v Brisbane, kjer se je razbesnela taka nevihta s strelami, da se je tekma začela z 19 minutami zamude. A še je upanje za Bolta: njegov agent zdaj pravi, da so mu v klubu le ponudili pogodbo.
Banda pobegnila na podzemno
Nekaj je na sprinterjih, da jih vleče drugam. Ben Johnson, z dopingom ožigosani zvezdnik Seula '88, je že bil taka pojava, da je zlahka sodil v oni drugi nogomet, v ameriškega. Dopinških kontrol je tam itak le za (sumljiv) vzorec. A mišice in brzina niso dovolj, njegova kariera pri kanadskem klubu je bila kratkega veka. Saj si je Johnson, odgnan od epskih spopadov s Carlom Lewisom, ko je leta 1993 na dopinški kontroli padel še drugič, kruh hotel služiti drugače. Tekmoval je proti konjem in avtomobilom in izgubljal. Kaj ne bi, ko pa še domača, hišna mačka žal razvije višjo hitrost od človeka. Toda kanadski Jamajčan se ni dal. Diegu Maradoni je bil kondicijski trener. Al Saadiju Gadafiju, sinu libijskega voditelja, tudi. Mali Gadafi je v Italiji celo podpisal prvoligaško nogometno pogodbo s Perugio, odigral eno tekmo in - padel na dopinški kontroli. Nič več ni šlo prav v življenju Bena Johnsona. Ko se je z zaslužkom iz Libije, s 7300 dolarji v žepu, ustavil v Rimu, ga je okradla romska banda. Stekel je za njimi in za svojo denarnico, a so mu ušli na podzemno železnico.
Kdo so najhitrejši nogometaši
Ko je Usain Bolt pred devetimi leti v Berlinu postavil svetovni rekord na 100 metrov, je med šestdesetim in osemdesetim metrom razvil najvišjo hitrost, izmerjeno pri človeku: 44,72 kilometra na uro. Poskusite brzeti z žogo. In enajstimi ovirami. Takrat je čas za najhitrejše nogometaše. Na lestvici tistih, ki so bili letos na tekmah z uradnim merjenjem najhitrejši, je na vrhu Realov as Gareth Bale. Valižan je tekel s 36,9 kilometra na uro. Na drugem in tretjem mestu sta Kolumbijec Orlando Berrio in svetovni prvak, Francoz Kylian Mbappe (36 km/h). Na prvo žogo bi večina sveta za najhitrejšega razglasila Cristiana Ronalda. Njegova najvišja izmerjena hitrost letos je 34 kilometrov na uro, kar zadostuje za 35. mesto. Tri mesta pred njim se je, čeprav ga vse pogosteje povezujejo z užaljenim valjanem po tleh, uvrstil najdražji nogometaš sveta, Brazilec Neymar (34,7). A nihče od njih ni tako hiter, kot je bil Nizozemec Arjen Robben, ko je leta 2014 s 37 kilometri na uro postavil rekord svetovnih prvenstev.
Vaterpolo, šele nato krokodili
Leto 1984 je bilo na ameriških naborih nasploh noro. Takratni izbor novincev v NBA velja za največji fijasko v zgodovini športnih zmot, ko pa so šele kot tretjega izbrali mladca, pozneje za mnoge največjega košarkarja vseh časov - Michaela Jordana. Tudi veliki Mike je imel v devetdesetih avanturo zunaj svojega pravega športa, preden se je (prvič) vrnil h košarki. "Oče me je vedno videl kot poklicnega igralca baseballa," je dejal, ko je zgrabil kij in si nadel čelado. Toda njegov poklon sanjam pokojnega očeta je bilo udejstvovanje s privilegijem - igral je v nižjih baseballskih ligah, v čikaškem moštvu in njegovih podružnicah, katerih lastnik je bil Jerry Reinsdorf, šef Bikov. Ta je v predalu še vedno hranil Jordanovo košarkarsko pogodbo in čakal, da ga mine do baseballa.
Tradicija: NK Maribor in balinanje
Pa Slovenci? Ne manjka nam športnikov, ki jim druga, tretja, četrta športna panoga ni dala miru. Seveda je najbolj osupljiv primer zadnjih let Primož Roglič z nenavadno potjo od smučarskega skakalca do kolesarja, ki dobiva etape na dirki vseh dirk, na Tour de France. Iztok Božič je še v časih, ko je igral vrhunski tenis, doživel nogometno premiero v Ljudskem vrtu. Okej, bila je prijateljska tekma Maribor - Pobrežje in Božič ni bil ravno nosilec igre gostov z desnega brega Drave. A nogometa se je lotil resno in bil registrirani tretjeligaški igralec.
Milko Đurovski je bil nekaj časa drugoligaški balinar
