Miha Dajčman
Dvaindvajsetletni študent mariborske pedagoške fakultete Aljaž Gorgiev, doma iz Zgornje Kunogte, se ob številnih dejavnostih ukvarja tudi z vrtenjem glasbe. Najprej je bil DJ Gorgi, zdaj nastopa kot Cherry Bomb, življenje pa želi zajemati z veliko žlico. Najraje vrti elektronsko glasbo, ki ima veliko zvrsti. "Elektronika je zelo širok spekter. Najraje imam house in nove zvrsti, kot je bass house, ki je letos poleti postal zelo aktualen. Rad imam tudi trap, v komade pa vključim še rap in hip hop. Začel sem s progressive housom v zlatih časih Swedish House Mafie iz Švedske," razlaga.
Ko preide v resno stvar
Začel je, ko so s prijatelji pred petimi leti organizirali praznovanje novega leta. "Potrebovali smo didžeja in sem rekel, ja nič, bom jaz. S prijateljem Tomažem sva se pripravila, kolega je uredil prvi amaterski program, spoznavati sem se začel s tehniko in vsem skupaj," o začetkih razlaga Aljaž. Sledilo je obdobje učenja tehnik in spoznavanja glasbe, nekaj časa mu je prijatelj posojal opremo, ko pa je kupil svojo, je videl, da je stvar postala resna.
V poplavi didžejev je težko biti prepoznaven, pravi Aljaž. "Tisti, ki imajo veliko zvez, se lažje vzpenjajo kot jaz, ki sem začenjal z 'nule'." Po nastopih na zasebnih zabavah so prišli nastopi v manjših in manj obljudenih lokalih, kasneje v večjih dvoranah in klubih, tudi zunaj Maribora. Največ publike je zabaval na dijaških zabavah na Štuku, ko je vrtel pred 900 dijaki, pred letom tudi pred znanim nizozemskim didžejem Julianom Jordanom. "Ko greješ prizorišče za enega najboljših didžejev na svetu, imaš težko nalogo. Ko pride on na oder, mora biti publika dobro razpoložena in mislim, da mi je takrat dobro uspelo. Občutek je bil odličen," se spominja. Da postaja prepoznaven glasbenik, je ugotovil letos, ko se je postavil na zemljevid elektronske glasbe: "Poleti sem vrtel v Zrćah na Pagu in bil dva tedna rezident v kraju, kjer ljudje živijo za elektronsko glasbo. To je zame velika stvar in na to sem ponosen."
Ne sme biti tišine
Po mnenju Gorgieva je klubska scena v Mariboru premalo razvita. "Naše delo včasih kdo tudi ovira. Ljudje med nastopi mislijo, da je njihova glasbena želja edina primerna v nekem trenutku, a je ne moreš umestiti." Na nastopih se dogajajo tudi nepredvidljive stvari. "Vedno je treba imeti plan B, enkrat mi je na Štuku odpovedal USB-ključ z vsem materialom, takrat me je oblila polt in v živčnem stanju mi je uspelo usposobiti rezervnega, ki je delal in težava sploh ni bila opažena. Nepisano pravilo v klubih je, da ne sme biti tišine, in tega se moramo vedno držati."
Za promocijo v glavnem uporablja socialna omrežja. "Poleti sem bil najbolj aktiven, ko nisem imel študijskih in delovnih obveznosti. Zanimivo mi je bilo spremljati rast dosega, ko sem blogal. Zanimivo je tudi, da so ljudje najraje gledali osebne zadeve, manj pa tisto, kar je povezano z glasbo in mojim ustvarjanjem." Zaveda se, da izpostavljanje nima le pozitivnih plati. "Nekoliko sem razdvojen pri tem. Zasebno življenje dajem na medij, ki ga lahko vsi spremljajo, to pa lahko vpliva na mojo prihodnost. Po drugi strani pa ugotavljam, da je to sedaj odlična poteza, ker s tem pridobivam medijski prostor in to mi koristi. Vedno pa se vprašam, ali je kaj preveč osebno ali ni." Kariero dela spontano, velikih ciljev nima, saj se zaveda, da je v tem poslu težko uspeti. "Želim si končati formalno izobrazbo, ne dajem pa ji primarnega pomena. Sem človek, ki marsikaj poskusim, zato je moj cilj, da se naučim veliko stvari, ki jih izobraževalni sistem ne ponuja. Med temi je tudi vrtenje glasbe, kar med študijem prinaša dodaten zaslužek."
