Branka Bezjak
Ne glede na letni čas je območje ob reki Soči, ki ima zdaj hiter tok s tolmuni, nato se že razlije in umiri, ter njenih pritokih privlačno za vsakega ljubitelja narave. Posebno v bolj toplem delu leta se tam razmahnejo razne aktivnosti. V vodi in ob njej se vse od aprila zadržujejo tudi ribiči, in to tudi po dvanajst ur na dan. Če smo natančni, gre za muharjenje na območju, kjer gospodari Ribiška družina Tolmin. To je namreč edini dovoljeni način ribolova. Pri tem ribič muhar poskuša ujeti ribo na posnetek žuželke. Danes je ribolov nasploh prej športna aktivnost, način preživljanja prostega časa v naravi, kakor pa dejavnost iz potrebe po hrani. Tudi zaradi varovanja narave in ohranjanja ravnovesja je v Posočju dovoljen le ribolov po principu ujemi in spusti. Pod okriljem RD Tolmin je tolminski ribiški okoliš na ozemlju občin Bovec, Kobarid in Tolmin, kar vključuje reko Sočo od Bovca do Podsela z vsemi pritoki, reko Nadižo in reko Idrijco od Stopnika do izliva v Sočo.
Kakor je povedal predsednik RD Tolmin Aljoša Križnič, skrbijo, da so reke polne avtohtonih rib (posebnost njihovega ribolovnega okoliša je gotovo soška postrv), da so njihovi člani in gostje zadovoljni, pri tem pa je v ospredju tudi skrb za urejeno okolje in stalni nadzor. Brez dovolilnice muharjenje ni dovoljeno, karto je mogoče kupiti tudi preko njihove spletne strani. Dnevna stane 65 evrov. Nasploh so z gosti ribiči v Posočju zadovoljni, saj ne le, da se zadržijo tam več dni kakor drugi gostje, ampak pustijo tudi precej denarja za gostinske in namestitvene storitve. Letno po ocenah naredijo kar tri milijone evrov prometa.
Ni tako enostavno, kot se zdi
Sezona muharjenja traja, kakor že omenjeno, od začetka aprila vse do konca oktobra. Ob začetku letošnje so nam skupini novinarjev ob obisku v okviru ture v organizaciji Slovenske turistične organizacije in Združenja Slovenia Outdoor inštruktorji RD Tolmin pri Kampu Siber, to je kilometer pred Tolminom, prikazali svoje veščine. Da muharjenje ni poceni špas, smo izvedeli že ob oblačenju nepremočljive opreme, tudi kakšnih 2000 evrov lahko skupno nanese. Pri obutvi in hlačah, da je oboje res kakovostno in čim dlje ne prepusti vode, ne gre varčevati. Potem je seveda treba imeti tudi palico in prave muhice. Boštjan Jakopič jih izdeluje sam in tako s ponosom pokaže škatlo z vsemi možnimi vabami, ki imitirajo žuželke, da bi ribe posegle za njimi. Tolminka je bila tako bistra, da si ribo videl že z brega, a kaj, ko je za neuke že vrvico spraviti v vodo prava umetnost. "Vse je v zapestju: naprej nazaj z desno, v kateri je palica, z levo drži silk, zamahni in z levo popusti, da silk z muho leti," so bili napotki. Slišati je enostavno, a še zdaleč ni, dokler tega ne obvladaš. In če se zdi, da se voda lenobno premika, ob potopu nog vanjo in zlasti pri premikanju proti toku vidiš, da reke ne gre podcenjevati. Okoren v obleki moraš paziti na vsak korak, da te ne prevrne in ohladi voda s svojimi osmimi stopinjami Celzija (Tolminka doseže največ 13 stopinj Celzija).
Skozi sotesko po jeklenici
V poletni sezoni Posočje resnično oživi z vsemi možnimi športnimi dejavnostmi. Od pohodništva (na izbiro so posamezni odseki poti Juliana Trail), spuščanja po rekah s plovili, kolesarjenja do paraglidinga in še kaj bi se našlo za aktivnosti željne. Že osem let je denimo v soteski Srnica ob izviru potoka Glijuna streljaj nad Bovcem poseben doživljajski park. Po njem vas popeljejo izkušeni vodniki agencije Outdoorgalaxy, kjer dobite tudi vso potrebno opremo. Namenjen je ljubiteljem narave, adrenalinskim navdušencem, družinam z otroki, zaključenim skupinam ... Pogoj je edino, da so otroci višji od 130 centimetrov. Plezalni del je z jeklenico, na katero se vpenjate, umeščen v 120 metrov dolgi soteski, ob tem sta na poti tudi dva krajša spusta po jeklenici (zipline). Cena je 30 evrov po osebi, dogodivščina traja okoli dve uri.
Ribe so še v reki, ti pa si sit
Čeprav tisto dopoldne nismo nič ulovili (rib sicer tako ne bi smeli odnesti), nismo ostali lačni. Za to so poskrbeli v ribogojnici Faronika, ki je v lasti RD Tolmin in ki ima streljaj stran enega od svojih objektov za vzrejo avtohtonih vrst in šarenke. Faronika vzreja ribe tako za vlaganje v reke kakor za nadaljnjo predelavo in prodajo. V naši skupini smo si bili ob okušanju pripravljenih dobrot enotni, da je najboljši soški namaz s koščki dimljene postrvi. A ga sicer sami izdelujejo redko. V glavnem zanj zagotovijo ribe Mlekarni Planika iz Kobarida, ki nato doda še olivno olje proizvajalca iz Goriških brd. Za kakšne degustacije ga torej že pripravijo in še druge namaze, pa karpačo soške postrvi, lipana ter potočne zlatovčice, sicer pa jim že vzreja rib vzame večino časa in kadra. So pa v zadnjem času povečali ponudbo svežega fileja v lokalnih šolah in vrtcih. Kako ribe v treh potezah spretno filirajo, da v njih ni nobene kosti, so pokazali tudi nam.
Zanimiva, neobičajna izkušnja vse skupaj. Če bi se tudi vi želeli preizkusiti v muharjenju, lahko pri ribiški družini najamete vodnika, po predhodnem dogovoru pa vam lahko torej zagotovijo tudi okusno lokalno malico. Tudi številni drugi produkti, ne le kulinarični, nosijo certifikat kakovosti kolektivne blagovne znamke Iz Doline Soče. Vsi so predstavljeni v novem Turistično informativnem centru Tolmin, tako da boste lahko s seboj odnesli tudi kak avtohtoni spominek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
