V nedeljo, 7 januarja, bo v Minoritski cerkvi v Mariboru nov koncertni dogodek za sladokusce - v Ciklu Choregie Carmine Slovenice. Tokrat bo prvič pri nas izveden oratorij za štiri glasove Pasijon deklice z vžigalicami sodobnega ameriškega skladatelja, Pulitzerjevega nagrajenca za glasbo Davida Langa. Izvedel ga bo ansambel ¡Kebataola!, izvajalci pa bodo mladi domači operni pevci - tenorist Tine Bec, sopranistki Neža Vasle in Anja Šinigoj ter baritonist Jaka Mihelač. Kaj pravi o novumu v slovenskem repertoarju in čedalje odmevnejšem ciklu Choregie Karmina Šilec?
Andersenova sirota v času izobilja
Cikel Choregie nadaljuje s praizvedbami pri nas - to pot pulitzerjevec David Lang in njegovo delo Pasijon deklice z vžigalicami - zakaj odločitev za ta oratorij za štiri glasove?
"Deklica z vžigalicami je ena najbolj žalostnih zgodb na svetu. Andersenova sirota, ki si je v času razcveta kapitalizma mraz na novoletni večer preganjala z vžigalicami, je ravno prava za koncert po tem veselem času, ko je vse pokalo od izobilja.
David Lang je eden najvidnejših ameriških skladateljev, njegov opus je obsežen in zajema operna, orkestrska, komorna in solistična dela. Zanje sta značilni prepoznavna eteričnost in neposredna čustvenost. Langova glasba je komunikativna, a hkrati zelo hipnotična. In ta miniaturni oratorij za štiri glasove in tolkala me je vznemirjal že nekaj časa, zato se resnično veselim njegove slovenske premiere.
Več je načinov, kako razumeti to zgodbo, denimo kot pripoved o veri ali kot alegorijo revščine. V Langovi interpretaciji deklica trpi, množica jo trpinči, deklica umre in se transformira, kar spominja na oblike glasbenih upodobitev Jezusovega pasijona.
Zato je pretresljivo zgodba Hansa Christiana Andersena v Langovi uglasbitvi prinesena v obliki Bachovega Pasijona po Mateju, po Langovih besedah: …“Jezusovo trpljenje nase prevzema mala deklica [...]… žalost je tako povzdignjena na drugo raven."
Andersenova najbolj pretresljiva pravljica predstavlja v Langovem delu Jezusovo trpljenje, glasba spominja na renesančno sakralno, kako je izvajalsko?
"Njegovega dela razširjajo definicijo virtuoznosti v glasbi – navidezna preprostost glasbenega tkiva je izvajalsko izjemno zahtevna in terja neverjetno koncentracijo glasbenikov in občinstva. Po vzdušju pa je blizu renesančni sakralni glasbi ali angleškim madrigalom. Delo je neke vrste parabola, ki črpa duhovno in moralno vrednost z vzporejanjem trpljenja revnega dekleta z Jezusovim trpljenjem. Zato smo v program koncerta vključili tudi nekaj koralov iz Bachovega Pasijona po Mateju. Zgodbe nas na najlepši način izboljšujejo in ena takšnih je ta o deklici z vžigalicami."
Sodobna glasba je getoizirana
¡Kebataola! je tokrat v sestavi četverice mladih opernih izvajalcev. Kako ste jih izbrali in kako izbirate izvajalce za Cikel Choregie?
"Kebataola od svoje ustanovitve v 2004 raziskuje nove zvoke, nove repertoarje in nove oblike izraza, v Kebataolo pa povabimo izkušene ustvarjalce, ki sicer delujejo na različnih področjih, saj zasedbo sestavljamo projektno, glede na repertoar. Po lanskem projektu Laude Cortonese Gavina Bryarsa v izvedbi treh sopranistk - Urške Breznik, Nine Dominko in Mojce Potrč - ki je sedaj izšel tudi na CD-ju, tokratno zasedbo sestavljajo tenorist Tine Bec, sopranistki Neža Vasle in Anja Šinigoj ter baritonist Jaka Mihelač. Vsi so nagrajenci številnih domačih in mednarodnih tekmovanj ter dejavni ustvarjalci na različnih glasbenih poljih."
Programiranje sodobne glasbe bi bilo treba dobro premisliti
¡Kebataola!
¡Kebataola! se je pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec od ustanovitve v letu 2004 profilirala kot zanimiv in edinstven ansambel v slovenskem prostoru. Raziskuje nove zvoke, vokalne tehnike, repertoarje in oblike izraza. Repertoar ansambla oblikujejo srednjeveška, sodobna glasba in etnična vokalna glasba. Kolektiv projektno sestavljajo izkušeni ustvarjalci, ki delujejo na različnih področjih operne, zborovske, etno in jazzovske glasbe ter gledališke in vizualne umetnosti. Z glasbeno-scenskimi projekti in koncerti Navpične misli, Prasonata, Miracles, Kdo bi si mislil, da sneg pada, Stripsody 1, Stripsody 2, Spixody in drugimi je na slovenske odre vnesla doslej še neizvajano glasbeno literaturo. Za predstavo Spixody je ¡Kebataola! v letu 2009 prejela nagrado strokovne žirije za najbolj eksperimentalno predstavo 12. mednarodnega gledališkega festivala Teatarfest v Sarajevu. V 2010 je bila rezidenčni ansambel mednarodnega festivala Choregie.